Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za zadeve, ki so nujne, torej tudi za sklep o začasni odredbi, procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
I. Pritožba se zavrže. II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I.) da se s tem sklepom o začasni odredbi nadomešča soglasje solastnika J. B. za prepis nosilca imetnika merilnega mesta številka: 2-22710, za stanovanjsko hišo Č. ... 6, stoječo na parceli 828 k.o. ..., ki je v solasti J. B. in I. Z., na ime I. Z., stanujoče Č. ... 1; (II.) da se s tem sklepom o začasni odredbi nadomešča soglasje solastnika stanovanjske hiše Č. ... 6 J. (očitno prav: J.) B. k pogodbi o dobavi električne energije gospodinjskemu odjemalcu številka 1183138, ki jo je predlagateljica I. Z., kot solastnica stanovanjske hiše Č. ... 6, sklenila 11. 7. 2018 z dobaviteljem električne energije G. d.o.o.; (III.) odločilo, da so skupni stroški izdaje začasne odredbe stroški nepravdnega postopka in jih trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari; ter (IV.), da začasna odredba traja najdalj do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij med solastnikoma.
2. Nasprotni udeleženec se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da so navedbe, da predlagateljica uporablja novo hišo na naslovu Č. ... 6, skupaj s svojim sinom, neresnične in prilagojene za potrebe tega postopka. Ker nasprotna udeleženka (očitno prav: predlagateljica) v navedeni hiši dejansko ne prebiva in tudi nima prijavljenega prebivališča na tem naslovu, nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe v takšni obliki, zato je potrebno sklep o začasni odredbi razveljaviti. Predlagateljica je zamolčala, da je nova stanovanjska hiša priključena ″na črno″ na električno inštalacijo stare stanovanjske hiše, kar pomeni, da nova hiša ni neposredno priključena na javno distribucijsko električno omrežje. Hiši nimata skupnega priključitvenega oz. merilnega mesta, ampak je to merilno mesto namenjeno izključno za staro hišo. Nova hiša je t.i. črna gradnja in jo bo treba najprej legalizirati in za njo pridobiti uporabno dovoljenje, preden bo mogoče vzpostaviti lastno merilno mesto in legalno v njej zagotoviti elektriko. Ker je nova hiša črna gradnja in torej nima veljavnega gradbenega dovoljenja, sodišče ne bi smelo izdati regulacijske začasne odredbe. V zvezi z navedbami za izdajo začasne odredbe pritožnik še pojasnjuje, da je odpovedal pogodbo o dobavi električne energije za merilno mesto 2-22710, ker se je odselil, nikakor pa ni odklop električne energije namenjen škodovanju predlagateljici. Merilno mesto je bilo izvedeno zgolj za oskrbo z električno energijo stare hiše, nikakor pa ne za oskrbo z električno energijo nove hiše. Predlagateljica bi lahko v zvezi z odklopom elektrike tudi pravočasno reagirala in morebitno pokvarljivo hrano iz zamrzovalne skrinje in hladilnika preselila na drugo lokacijo, s čimer bi preprečila nastanek škoda. Tako pa se je odločila, da bo sprožila predmetni postopek in poskusila protipravno stanje ohranjati tudi v bodoče. Zaradi vsega navedenega tudi niso podane takšne okoliščine primera, torej nastanek znatne premoženjske škode, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike, ki bi upravičevale izdajo začasne regulacijske uredbe (očitno prav: odredbe). Nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, nasprotni stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.
3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
4. Pritožba je prepozna.
5. Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).
6. Na podlagi določila prvega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) odločajo sodišča v času sodnih počitnic, to je od 15. 7. do 15. 8. samo v nujnih zadevah. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZS so nujne zadeve tudi postopki v zadevah zavarovanja, kamor sodijo tudi začasne odredbe. Za zadeve, ki so nujne, torej tudi za sklep o začasni odredbi, procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, torej v nujni zadevi, dne 3. 8. 2018 - v času sodnih počitnic in v pravnem pouku izpodbijanega sklepa med drugim pravilno navedlo, da je zoper sklep dovoljena pritožba v 15 dnevih od vročitve prepisa sklepa. Izpodbijani sklep je bil nasprotnemu udeležencu, kot je razvidno iz vročilnice, pripete listni številki 6, vročen 6. 8. 2018. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo1, ki se je iztekel v torek, 21. 8. 2018. Pritožnik je pritožbo, kot je razvidno iz dohodnega zaznamka na izvirniku pritožbe (listna številka 15), neposredno predložil sodišču 22. 8. 2018, kar je po izteku pritožbenega roka. V skladu s 351. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je zato sodišče druge stopnje na seji zavrglo pritožbo kot prepozno.
8. Pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sam krije svoje pritožbene stroške.
1 Določba drugega odstavka 111. člena ZPP, da v primeru, če je rok določen po dnevih, se ne všteje v dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, se v nepravdnih postopkih uporablja na podlagi 37. člena ZNP.