Jedro

Ker je z uveljavitvijo temeljne ustavne listine (Uradni list RS št.1/91) Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo RS in ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ, prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je uredil ustavni zakon za izvedbo te listine, organi SFRJ po 25.6.1991 niso mogli več pravno veljavno razpolagati s premoženjem v Republiki Sloveniji in zato tudi Garnizijska komanda Maribor s svojo odločbo 9.9.1991 ni mogla pravno veljavno dodeliti tožencu spornega stanovanja. Ker je bila ta odločba nezakonita, toženec na njeni podlagi ni mogel pridobiti veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice v spornem stanovanju. Zaključek nižjih sodišč, da toženec zaseda sporno stanovanje nezakonito, je zato pravno pravilen. Sodišči prve in druge stopnje pa sta nadalje tudi pravilno zaključili, da toženec zaradi nezakonite preselitve v sporno stanovanje ni mogel izgubiti stanovanjske pravice, ki jo je imel pred tem na garsonjeri. Glede na take ugotovitve in zaključke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora sporno stanovanje izprazniti v 15 dneh po tem, ko mu bo tožnica dala na razpolago njegovo prejšnjo garsonjero ali pa njej enakovredno stanovanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in naložilo tožencu, da mora izprazniti enoinpolsobno stanovanje, št. 17 v M. in ga praznega izročiti tožnici po tem, ko mu bo ta omogočila vselitev v garsonjero, M. ali njej enakovredno stanovanje. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zoper tako sodbo zavrnilo in odločbo o glavni stvari potrdilo (razveljavilo je le stroškovno odločbo na pritožbo tožnice).

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da naj se pobijana sodba spremeni ali razveljavi. V reviziji navaja, da tožnica nima možnosti preseliti toženca v prejšnjo garsonjero, ker je ta zasedena. Ko citira določbi prvega odstavka 117.člena in drugega odstavka 128.člena stanovanjskega zakona, nadaljuje z izvajanjem, češ da je tožnica z zahtevkom o izpraznitvi spornega stanovanja prizadela njegove zakonite pravice do nakupa družbenega stanovanja. Odločbi sodišč prve in druge stopnje sta nezakoniti, ker ne zavezujeta tožnice z rokom, v katerem mu je dolžna omogočiti preselitev v garsonjero ali drugo ustrezno stanovanje. Zato takšna sodba ni izvršljiva, poleg tega pa mu je onemogočeno, da bi odkupil sporno ali prejšnje stanovanje. Opozarja tudi na zakonite roke za uveljavljanje pravice do nakupa družbenega stanovanja.

Tožnica je na toženčevo revizijo odgovorila in predlagala, da naj se ta zavrne. Zatrjuje, da bo tožencu lahko dala sporno garsonjero na razpolago, sicer pa da je toženec kljub pravdi ohranil pravice, ki jih je imel na garsonjeri, vključno s pravico do odkupa po določbah stanovanjskega zakona, če izpolnjuje zahtevane pogoje.

O vročeni reviziji se Državno tožilstvo Republike Slovenije ni izjavilo (tretji odstavek 390.člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej preizkusilo pobijano sodbo v smeri postopkovnih kršitev, ki jo odreja določilo 386.člena ZPP, ter pri tem ugotovilo, da v postopku ni bila zagrešena uradoma upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10.točke drugega odstavka 354.člena ZPP.

Nadaljnji materialnopravni preizkus pobijane sodbe pa je pokazal, da revizija toženca ni utemeljena niti v smeri zmotne uporabe materialnega prava. Pravno odločilne okoliščine po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje so bile naslednje: da je bil toženec imetnik stanovanjske pravice na garsonjeri v M., že od leta 1988 na podlagi ustrezne stanovanjske odločbe Garnizijske komande Maribor; da mu je sporno enoinpolsobno stanovanje v prav tako v M., dodelila Garnizijska komanda v Mariboru z odločbo 9.9.1991, kamor se je neposredno za tem preselil in hkrati izpraznil garsonjero, ki jo je vrnil v stanovanjski fond bivše JLA. Ker je z uveljavitvijo temeljne ustavne listine (Uradni list RS št.1/91) Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo RS in ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ, prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je uredil ustavni zakon za izvedbo te listine, organi SFRJ po 25.6.1991 niso mogli več pravno veljavno razpolagati s premoženjem v Republiki Sloveniji in zato tudi Garnizijska komanda Maribor s svojo odločbo 9.9.1991 ni mogla pravno veljavno dodeliti tožencu spornega stanovanja v M. Ker je bila ta odločba nezakonita, toženec na njeni podlagi ni mogel pridobiti veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice v spornem stanovanju. Zaključek nižjih sodišč, da toženec zaseda sporno stanovanje nezakonito, je zato pravno pravilen. Sodišči prve in druge stopnje pa sta nadalje tudi pravilno zaključili, da toženec zaradi nezakonite preselitve v sporno stanovanje ni mogel izgubiti stanovanjske pravice, ki jo je imel pred tem na garsonjeri. Glede na take ugotovitve in zaključke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora sporno stanovanje izprazniti v 15 dneh po tem, ko mu bo tožnica dala na razpolago njegovo prejšnjo garsonjero ali pa njej enakovredno stanovanje. Taka odločitev ima podlago v 58.členu stanovanjskega zakona kot sta to pravilno zaključili sodišči prve in druge stopnje ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena.

Na sprejeto pravno presojo spora ne morejo v ničemer vplivati nadaljnja revizijska izvajanja, s katerimi izraža toženec bojazen pred morebitnim prikrajšanjem zakonitih pravic, ki da jih ima po določbah 117.člena stanovanjskega zakona. V zvezi s takimi izvajanji je opozoriti zgolj na to, da se je s pobijano odločitvijo vzpostavilo toženčevo stanovanjsko razmerje v prejšnje stanje, pri čemer njegove pravice po stanovanjskem zakonu ne bodo mogle biti manjše na drugem primernem stanovanju, v kolikor mu tožnica ne bo omogočila vselitve v prejšnjo njegovo garsonjero.

Neutemeljena so tudi revizijska izvajanja, češ da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje nezakoniti zato, ker da ne zavezujeta tožnice z rokom, v katerem mora tožencu omogočiti vselitev v garsonjero ali njej enakovredno stanovanje. Odločitev sodb nižjih sodišč je jasna: toženec mora izprazniti sporno stanovanje v 15 dneh šele po tem, ko mu bo tožnica dala na razpolago prazno garsonjero ali njej primerno drugo stanovanje. Tak izrek je dovolj jasen in izvršljiv (morebitna izvršba pa bo pogojena s tožničino vnaprejšnjo izpolnitvijo v smislu 23.člena zakona o izvršilnem postopku).

Ker toženčeva revizija ni bila utemeljena iz razlogov, ki jih je uveljavljal, revizijsko sodišče pa ni ugotovilo kakšnih uradoma upoštevnih kršitev iz 386.člena ZPP, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (člen 393 ZPP).