Jedro

V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logično pojasnil, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni, saj je krajše obdobje, kjer gre za številčno vrednost, zapisano tudi pri drugih točkah, kar je tudi tožena stranka ugotovila, ponudbe ni možno šteti kot notranje neskladne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevek tožeče stranke za revizijo zoper ravnanje naročnika Občina AA (v nadaljevanju naročnik) v zvezi z naročilom za gradnjo kanalizacije in razširitev čistilne naprave (točka 1 izreka). Hkrati je odločila, da se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrne (točka 2 izrek) in da se zahtevek Cestnega podjetja BB (v nadaljevanju izbrani ponudnik) za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrne (točka 3 izreka).

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je naročnik objavil obvestilo o naročilu dne 11. 11. 2020. Dne 10. 3. 2021 je objavil dokument „Odločitev v postopku oddaje javnega naročila gradnje kanalizacije in razširitev čistilne naprave na projektu „ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE V CC“ SKLOP 1“, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil izbranemu ponudniku. Zoper naročnikovo odločitev je tožeča stranka pravočasno vložila zahtevek za revizijo. V zahtevku je navedla, da je izbrani ponudnik ponudil krajši rok poskusnega obratovanja, kot ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zato bi moral biti izbrani ponudnik izključen iz postopka. Poskusno obratovanje bi moralo trajati 180 dni. Naročnik je zahteval predložitev terminskega plana, v katerem so morali ponudniki rok trajanja poskusnega obratovanja definirati v številu koledarskih dni, datumska določitev roka pa je bila informativne narave. Izbrani ponudnik je priložil terminski plan, iz katerega izhaja, da bo po dokončanju del zagotovil le 130 dni poskusnega obratovanja. Zapisani datumi na terminskem planu so brezpredmetni in so le informativne narave.

3. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Po mnenju naročnika je iz dejanskega prikaza v diagramu kritičnih poti in mejnikov jasno razvidno, da je izbrani ponudnik upošteval obdobje 180 koledarskih dni poskusnega obratovanja. Trajanje poskusnega obratovanja je prikazano z dvema enako dolgima črtama iz diagrama – 180 dni. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki trajanja posameznih aktivnosti določiti v številu koledarskih dni. Zahteval je, da predložijo diagram, to je grafično prikazano velikost. Izbrani ponudnik je navajal datume, kjer črta iz diagrama prikazuje obdobje 180 koledarskih dni poskusnega obratovanja. Podatek o 130 dneh v točki 6.3 sovpada s črto iz diagrama, ki zajema obdobje 180 koledarskih dni, iz česar je razvidno, da ne gre za napačen opis števila dni oziroma ne gre za napako v terminskem planu.

4. Naročnik je toženi stranki 12. 4. 2021 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka. Tožena stranka ugotavlja, da je med tožečo stranko in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3). Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 3.10 naštel dokumente, ki predstavljajo sestavne dele ponudbe. Na obrazcu „terminski plan“ je med drugim določil, da je obvezna priloga obrazca terminski plan, izdelan v obliki diagrama kritičnih poti in mejnikov, iz katerega bo razvidno vsaj predvideno število dni izvedbe projekta. Namen terminskega plana ni prikaz datumov, ampak števila dni izvedbe. Če gospodarski subjekti izdelujejo terminski plan v programu, ki zahteva vpis dokumentov oziroma prikazuje datume, lahko gospodarski subjekti uporabijo 3. 1. 2021 kot predvideni datum podpisa pogodbe. S podpisom predmetnega obrazca pa gospodarski subjekt potrjuje in soglaša, da so morebitni datumi zgolj informativne narave in da se kot merodajno in zavezujoče upošteva število dni. Iz ponudbe je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil terminski plan, v katerem je na levi strani v posameznih točkah prikazal trajanje posameznih faz izvedbe, pri čemer je v vsaki točki navedel število dni trajanja posamezne faze, poleg tega pa tudi datumski prikaz začetka in konca posamezne faze. Na desni strani je prikazal še diagram, na katerem so posamezne faze prikazane tudi grafično. V točki 3 je med mejniki navedel obratovanje v trajanju 180 dni oziroma od 31. 10. 2021 do 29. 4. 2022. V točkah 6.3 in 6.3.1 pa je navedel, da bo obratovanje trajalo 130 dni od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022. 5. Tožena stranka glede navodil za sestavo terminskega plana ugotavlja, da je naročnik zahteval predložitev terminskega plana, iz katerega bo razvidno vsaj predvideno število dni izvedbe projekta. Namen terminskega plana je prikaz števila dni izvedbe, ne pa prikaz datumov. Iz navodil ne izhaja, da je naročnik prepovedal vpisovanje datumov. To izhaja iz dikcije, da gospodarski subjekti načeloma datumov ne navajajo, v navodilih pa je tudi navedeno, da naročnik ponudnikom dopušča tudi uporabo programov za izdelavo terminskih planov, ki zahtevajo vpis datumov. To pomeni, da navedeni datumi na terminskem planu niso povsem brezpredmetni. Terminski plan predstavlja celoto in ga je treba v fazi ocenjevanja tudi upoštevati in presojati kot celoto.

6. Tožena stranka ugotavlja, da je izbrani ponudnik trajanje faze poskusnega obratovanja prikazal v točki 3 in v točkah 6.3 in 6.3.1. Iz točke 3 izhaja, da bo poskusno obratovanje trajalo 180 dni od 31. 10. 2021 do 29. 4. 2022. Prav tako sta v točkah 6.3. in 6.3.1 prikazana dva časovna trakova, iz katerih je razvidno, da bo poskusno obratovanje trajalo od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, torej zahtevanih 180 dni. Le iz točk 6.3 oziroma 6.3.1 izhaja, da bo poskusno obratovanje trajalo 130 dni, pri čemer je tudi ob tem podatku navedeno datumsko razdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022. Ključno je vprašanje, zakaj je v teh dveh točkah ob datumskem obdobju, ki sicer predstavlja 180 dni, naveden podatek o 130 dneh. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je do zapisa 130 dni prišlo zaradi danosti programske opreme, ki je v dneve vštela le dneve od ponedeljka do petka. Tožena stranka ugotavlja, da je temu pojasnilu mogoče slediti, saj so vsi podatki o številu dni trajanja posameznih faz, vključno s podatki o številu dni trajanja poskusnega obratovanja, krajši od datumskih razdobij, ki so prikazana ob podatku o številu dni. Datumska razdobja obsegajo daljša časovna obdobja, ki vključujejo tudi sobote in nedelje, medtem ko številčni podatki vključujejo le dneve od ponedeljka do petka. Tako je mogoče ugotoviti, da razdobje od 31. 10. 2021 do vključno 28. 4. 2022 traja natančno 180 dni, če pa se upošteva le dneve od ponedeljka do petka, pa program prikaže 130 dni. Podatek o poskusnem obratovanju tako ni neskladen z zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije. Podatek o 130 dneh je le posledica računalniškega programa, ki pa ne predstavlja števila koledarskih dni.

7. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila tožbo, v kateri navaja, da je izbrani ponudnik v točkah 6.3 in 6.3.1 ponudil poskusno obratovanje v trajanju 130 dni. Oddaja javnega naročila je formaliziran postopek, pri čemer mora biti ponudba notranje konsistentna in skladna z naročnikovimi zahtevami. Takšno je tudi ustaljeno stališče pri toženi stranki, pri čemer se tožeča stranka sklicuje na njen sklep v neki drugi zadevi, kjer je šlo za ponudbo različnih cen. Iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, kakšno obdobje poskusnega obratovanja je ta ponudil. Ponudba je notranje neskladna. Naknadno dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudb je omejeno le na tiste elemente, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti, če pa podatka ni mogoče objektivno preveriti, ponudbe ni mogoče dopolnjevati. V obravnavanem primeru za nazaj ni mogoč na objektiven in transparenten način preveriti trajanje poskusnega obratovanja. Ni mogoče naknadno objektivno preveriti, da je poslovna odločitev obstajala že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb. Svojo ponudbo je ponudnik na več mestih izrazil različno. Tožena stranka ni izvedla dokaznega postopka v zvezi s tem, ali programska oprema šteje le dneve od ponedeljka do petka. V zvezi s tem ni zaslišala osebe, ki je pripravila terminski plan, niti osebe, ki je nastavila programsko opremo. Ni si ogledala te programske opreme. Naročnik je sam določil, da bo merodajna in zavezujoča zgolj navedba števila dni, ne pa datumska opredelitev izvedbe projekta. Postavi se tudi vprašanje, zakaj se je napaka pojavila izključno v točkah 6.3 in 6.3.1. V točki 4 pa je ista programska oprema uspela pravilno prešteti dneve. Tudi če bi šlo za očitno napako, ta nikoli ni bila odpravljena. V obravnavanem primeru ni bilo že iz ponudbe izbranega ponudnika mogoče na prvi pogled ugotoviti, da programska oprema ni upoštevala sobot in nedelj. V tistih delih ponudbe, kjer je izbrani ponudnik ponudil 180 dnevno poskusno obratovanje (točka 4), le-ta sploh ni opredelil terminskega plana izvedbe, ampak zgolj kritične poti. Res je izbrani ponudnik v točki 4 navedel 180 dni, vendar je to določil zgolj kot mejnik – kritično pot, ne pa kot ponujeni terminski okvir, v katerem bo ta faza dejansko izvedena. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izvede glavno obravnavo in zasliši zakonitega zastopnika izbranega ponudnika ter pričo, ki je pri njem pripravila terminski plan in programsko opremo tega terminskega plana. Predlaga, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit, poleg tega pa predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ugotovila, da podatek o 130 dneh poskusnega obratovanja ne predstavlja napake, ki bi jo bilo treba odpravljati, saj je računalniški program v obdobju od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 upošteval le delovne dneve, ne pa tudi sobot in nedelj. Ne gre za podatek, ki bi predstavljal neskladje v ponudbi izbranega ponudnika, ampak za podatek, ki ga je treba razumeti ob upoštevanju danosti računalniškega programa ter ga vključiti v kontekst terminskega plana kot celote. Primerjava tožeče stranke s povsem drugo zadevo, kjer je šlo za opis različnih cen, pa je povsem neprimerljiva s to zadevo. Tožena stranka je ugotovila, da je navedba izbranega ponudnika glede tega, da je v dveh točkah napisano poskusno obratovanje 130 dni, mogoče upoštevati zaradi dveh razlogov. Prvič zaradi tega, ker so vsi podatki o številu dni trajanja posamičnih faz vključno s podatki o številu dni poskusnega obratovanja krajši od datumskih razdobij. To kaže na dejstvo, da gre dejansko za način računanja dni v prikazanem datumskem razdobju, ne pa za napako. Poleg tega se tožeča stranka po tem, ko je prejela vlogo izbranega ponudnika, v kateri je ta pojasnil, zakaj je prišlo za podatek o 130 dneh, ni opredelila do tega pojasnila in mu ni ugovarjala ter je tožena stranka štela, da to dejstvo med strankami ni sporno. Tožena stranka je ugotovila, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 traja natančno 180 dni, če pa upoštevamo le dneve od ponedeljka do petka, pa program prikaže 130 dni. Podatka iz točk 6.3 in 6.3.1 ni mogoče iztrgati iz konteksta. Podatek o 180 dneh izhaja iz točke 3 terminskega plana, iz grafičnega prikaza v terminskem planu, podatek o 130 dneh pa iz dveh točk zaradi načina prikaza števila dni, ki ne vključuje sobot in nedelj. Navedeni datumi v terminskem planu niso brezpredmetni in neupoštevni, terminski plan predstavlja celoto in ga je treba v fazi ocenjevanja in pregledovanja ponudb tudi upoštevati in presojati kot celoto. Brezpredmetne so navedbe tožeče stranke o tem, da voljo izbranega ponudnika ni bilo mogoče ugotoviti. Ne drži trditev tožeče stranke, da se je programska oprema uštela le pri dveh spornih postavkah, saj je enako dejstvo mogoče ugotoviti tudi pri ostalih postavkah terminskega plana. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki je pripravila terminski plan, ni bil predlagan in je bil nepotreben ob upoštevanju dejstva, da tožeča stranka pojasnilu izbranega ponudnika ni ugovarjala. Enako velja tudi za dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika izbranega ponudnika. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

9. Tožena stranka je nato vložila še pripravljalno vlogo, v kateri dodatno pojasnjuje svoja stališča in med drugim navaja, da se v obravnavanem postopku oddaje javnega naročanja ni postavilo vprašanje, ali bi naročnik moral izbranega ponudnika pozivati k odpravi napake, saj je izbrani ponudnik ponudil ustrezen rok trajanja poskusnega obratovanja.

10. Sodišče je v navedeni zadevi dne 11. 10. 2021 razpisalo glavno obravnavo, na kateri je pooblaščenka tožeče stranke dodatno utemeljevala svoja stališča, ki so vsebinsko podobna tistim, ki jih je navedla že v tožbi. Sodišče je na glavni obravnavi pregledalo upravni spis ter priloge tožeče stranke A2 do A4, zavrnilo pa je dokaz z zaslišanjem zastopnika izbranega ponudnika in osebe, ki je pri njem pripravila terminski plan in programsko opremo. Po mnenju sodišča izvedba teh dveh dokazov ni potrebna, ker so v navedeni zadevi sporna le dejstva, ki so splošno znana in jih ni treba posebej dokazovati, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep tožene stranke št. 018-64/2021-4 z dne 4. 5. 2021 pravilen in zakonit. V zvezi z navedenim se sodišče sklicuje na obrazložitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu, zato skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo navajalo razlogov za odločitev. Zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je ključno vprašanje, zakaj je v nekaterih točkah ob datumskem obdobju, ki sicer predstavlja 180 dni, naveden podatek o 130 dneh. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je do zapisa 130 dni prišlo zaradi danosti programske opreme, ki je v dneve vštela le dneve od ponedeljka do petka, pri čemer je tožena stranka pravilno ugotovila, da je temu pojasnilu mogoče slediti, saj je več podatkov o številu dni trajanja posameznih faz, vključno s podatki o številu dni trajanja poskusnega obratovanja, krajših od datumskih razdobij, ki so prikazana ob podatku o številu dni. Pravilno je ugotovila, da razdobje od 31. 10. 2021 do vključno 28. 4. 2022 traja natančno 180 dni, če pa se upošteva le dneve od ponedeljka do petka, pa program prikaže 130 dni in da zato podatek o poskusnem obratovanju ni neskladen z zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije.

13. ZJN-3 v 29. točki 2. člena med drugim določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Sodišče ugotavlja, da v je navedeni zadevi sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logično pojasnil, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni, saj je krajše obdobje, kjer gre za številčno vrednost, zapisano tudi pri drugih točkah, kar je tudi tožena stranka ugotovila, ponudbe ni možno šteti kot notranje neskladne. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da ni mogoče na objektiven in transparenten način preveriti, da je volja izbranega ponudnika, da ponudi poskusno obratovanje v trajanju 180 dni. Tem navedbam ni mogoče slediti zaradi tega, ker je iz ponudbe povsod, kjer so navedeni datumi, razvidno, da gre za obdobje 180 dni. Sodišče pa je v tej sodbi že pojasnilo, da je splošno znano dejstvo, da znaša čas od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 180 dni. Zaradi tega je povsem nerelevantno, ali gre pri tem za prerekano ali neprerekano dejstvo.

14. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da naj bi izbrani ponudnik ponudil neustrezno poskusno obratovanje v trajanju 130 dni, saj je datumsko opredelil obdobje, ki znaša 180 dni, poleg tega pa je tudi v točki 3 terminskega plana navedel podatek o 180 dnevih. Tožeča stranka pa ni z ničemer dokazala, da poskusno obratovanje čistilne naprave ne bo trajalo od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022. Ker pa to obdobje traja 180 dni, torej ni dokazala, da poskusno obratovanje ne bo trajalo navedeno časovno obdobje. Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da je nepojasnjeno, zakaj se niso upoštevale sobote in nedelje v točkah 6.3 in 6.3.1. Tožena stranka je namreč na strani 6 izpodbijanega sklepa pojasnila, da so tudi drugi podatki o številu dni trajanja posameznih faz krajši od datumskih razdobij.

15. Sodišče tudi meni, da ne gre za očitno napako v ponudbi. Glede na to, da je število dni med dvema datumsko določenima razdobjema splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati in da sta izbrani ponudnik in tožena stranka logično pojasnila, zakaj je dvakrat naveden podatek o 130 dneh, tega ni mogoče obravnavati kot očitno napako, ampak gre – kot je bilo pojasnjeno – le za zmožnosti programske opreme, ki jo je uporabil izbrani ponudnik. Zato se ni mogoče strinjati z navedbami tožeče stranke, da ni bilo že iz ponudbe izbranega ponudnika mogoče na prvi pogled ugotoviti, da programska oprema ni upoštevala sobot in nedelj. Ker je število dni med dvema datumsko določenima obdobjema splošno znano dejstvo, je povsem jasno in na prvi pogled očitno, da je mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika, da programska oprema ni upoštevala sobot in nedelj. Zato je sodišče zavrnilo dokaz z zaslišanjem zastopnika izbranega ponudnika in osebe, ki je pri njem pripravila terminski plan in programsko opremo.

16. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

17. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, kot to določa četrti odstavek 25. člena ZUS-1 za primere, ko sodišče tožbo zavrne.