Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
I. Pritožba se zavrže. II. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa A., d. d., zaradi pripojitve k prevzemni družbi B., d. d., na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne 13. 12. 2019. 2. C., d. o. o., ki je bila manjšinski delničar pripojene družbe, je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in popravni sklep razveljavi ter prekine postopek odločanja o vpisu pripojitve. Naknadno je vložila še dve dopolnitvi pritožbe.
3. Predlagatelj B., d. d., je na pritožbo in prvo dopolnitev pritožbe odgovoril. 4. Pritožba ni dovoljena.
5. Pritožnik, ki se je kot udeleženec priglasil šele v pritožbenem postopku, je pravni interes za pritožbo utemeljeval s trditvami: - da mu registrsko sodišče kot manjšinskemu delničarju ni predložilo predloga za vpis v sodni register in pripadajočih listin, kot bi moralo v skladu z drugim odstavkom 31. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg); - da je vložil tožbo zaradi ničnosti oziroma podredno izpodbojnosti sklepov skupščine prevzete družbe A., d. d., z dne 28. 2. 2020 o izdaji soglasja k pripojitvi navedene družbe k prevzemni družbi B., d. d., in soglasja k pogodbi o pripojitvi; - da bi registrsko sodišče zato moralo na podlagi tretjega odstavka 590. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) odločanje o vpisu pripojitve prekiniti do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku; - da niso izpolnjeni pogoji za prebitje registrske zapore po četrtem odstavku 590. člena ZGD-1. V dopolnitvah pritožbe pa je navedel, da sta upravi prevzete in prevzemne družbe dali lažni izjavi v smislu 1. alineje 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1. 6. Pritožnikovo stališče, da bi mu registrsko sodišče moralo vročiti predlog za vpis v sodni register in pripadajoče listine, je zmotno. Pritožnik kot manjšinski delničar pripojene družbe ni tretja oseba v smislu določbe drugega odstavka 31. člena ZSReg.
7. Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventualno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj. Tega pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pritožnik ne more doseči. 8. V skladu z določbo tretjega odstavka 591. člena ZGD-1 z vpisom v sodni register: 1. premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, 2. prevzete družbe prenehajo, 3. delničarji prevzetih družb postanejo delničarji prevzemne družbe. Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek. Po vpisu pripojitve v register tudi morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1 (598. člen ZGD-1).
9. Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča. Zakon pa omogoča delničarju, ki je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za pripojitev, da lahko brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register (598. člen ZGD-1). Delničarju, ki zatrjuje pomanjkljivosti pripojitve, je torej pravno varstvo zagotovljeno. Zato o kršitvi ustavne pravice do sodnega varstva in do pritožbe ni mogoče govoriti.
10. Registrsko sodišče mora hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve pri prevzemni družbi po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep Srg 2020/00000 z dne 1. 4. 2020, s katerim je registrsko sodišče pri subjektu vpisa B., d. d., kot prevzemni družbi vpisalo spremembo zneska osnovnega kapitala in števila delnic, skupščinski sklep z dne 27. 2. 2020, spremembo statuta in pripojitev po pogodbi o pripojitvi z dne 13. 12. 2019, na podlagi katere se subjektu vpisa kot prevzemni družbi pripoji prevzeta družba A., d. d., ki zaradi izvedbe pripojitve preneha, že postal pravnomočen.
11. Ob povedanem se izkaže, da učinkov pritožbe, kot jih želi pritožnik, v tem pritožbenem postopku ni mogoče doseči, niti v pritožbenem postopku pritožnik ne more več uveljavljati v tretjem odstavku 590. člena ZGD-1 predvidene registrske zapore. Zato je pritožniku pravni interes za pritožbo treba odreči. Pritožbeno sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).
12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 18. členu ZSReg, po katerem vsak udeleženec nosi svoje stroške registrskega postopka.