Jedro

Pogoj za izplačevanje nadomestila je opravljanje dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti, da zavarovanec opravlja delo oz. dejavnost v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, če nima poravnanih prispevkov za obvezno zavarovanje. To velja tudi za zavarovance - kmete, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo II. in III. tč. izreka drugostopenjske odločbe št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 1. 2021 (pravilno 2022) – (I. tč. izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek na odpravo I. in IV. tč. izreka odločbe z dne 17. 1. 2021 (pravilno 2022) in prvostopenjske odločbe št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 2. 12. 2021 zavrnilo (II. tč. izreka), saj je presodilo, da je zakonito odrejeno vračilo 1.521,91 EUR nadomestila za invalidnost. 2. Tožnik v pritožbi navaja le, da ima zoper sodbo pripombe, da želi pojasnilo, kateri uslužbenec je odredil nezakonito odločbo o invalidskem nadomestilu, da sam za stanje ni nič kriv, ker je neuka stranka, in da sodba ni razumljiva, saj vsebuje veliko členov, ki mu niso jasni. Kot socialno ogrožen bi moral dobiti brezplačno pravno pomoč. Do pošte ima cca. 8 km. Zahvaljuje se za odgovor.

3. Toženec meni, da tožnik zastavlja le vprašanje, da vloga ne vsebuje nobenih pritožbenih razlogov, da se zato vsebinsko do nje ne more opredeliti in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 338. členu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) je sodbo mogoče izpodbijati zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vendar navedeni pritožbeni razlogi izrecno sploh niso uveljavljani. Ne le da laična vloga ni niti poimenovana kot pritožba, tudi sicer vlagatelj pričakuje zgolj pojasnilo, kdo je odredil nezakonito vračilo nadomestila, navaja da sam ni nič kriv, da je prava neuka stranka, da mu sodba ni razumljiva, da ne razume členov in da je socialno ogrožen.

6. Pritožbeno sodišče je zato prvostopenjsko sodbo v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP preizkusilo le glede bistvenih kršitev procesnega prava in pravilne uporabe materialnega prava, na kar je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da v postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339 člena ZPP in da je sodišče prve stopnje na ugotovljena odločilna dejstva povsem pravilno uporabilo materialno pravo. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi.

7. Gre za sodno socialni spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 17. 1. 2021 (pravilno 2022) v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 2. 12. 2021. S slednjo je izrečeno, da je zavarovanec (tožnik) od 23. 6. 2020 do 31. 8. 2021 neupravičeno prejel nadomestila za invalidnost zaradi neplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da preplačilo znese 1.521,91 EUR in ga je dolžan vrniti obročno v 12 mesecih od prejema odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bilo tožniku z odločbo z dne 9. 9. 2020 priznano nadomestilo za invalidnost v znesku 183,22 EUR mesečno od 16. 6. 2020 dalje, z odločbo z dne 8. 11. 2021 pa pravnomočno izrečeno, da pravica preneha z dnem 22. 6. 2020 in izplačevanje ustavi z dnem 8. 11. 2021. Na podlagi podatkov FURS-a ugotavlja, da tožnik, zavarovan kot kmet in zavezanec za plačilo prispevkov od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021 prispevkov ni poravnal. Iz specifikacije preplačil izhaja, da mu je bilo od 23. 6. 2020 do 30. 11. 2021 preplačano nadomestilo za invalidnost v višini 1.521,91 EUR (5. tč. obrazložitve).

9. Ob navedenih dejstvih gre za dejanski stan iz 194. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) v zvezi s 190. členom Obligacijskega zakonika4 (OZ). Po 194. členu ZPIZ-2 je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek do katerega ni imela pravice, prejeto dolžna vrniti v skladu z OZ. Po 3. odst. 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja oz. na pravnem temelju, ki je kasneje odpadel, kot izhaja iz 6. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe.

10. V izpodbijani sodbi je pravilno razlogovano, da se po 121. členu ZPIZ-2 nadomestilo za invalidnost osebam, ki so vključene v zavarovanje, izplačuje za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za odsotnost z dela. Pogoj za izplačevanje nadomestila je opravljanje dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti, da zavarovanec opravlja delo oz. dejavnost v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, če nima poravnanih prispevkov za obvezno zavarovanje. To velja tudi za zavarovance - kmete, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov. Torej tudi za tožnika, ki v obdobju, relevantnem za pritožbeno rešitev zadeve, prispevkov ni imel poravnanih.

11. Iz prej navedenih razlogov je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo prvostopenjske odločbe z dne 2. 12. 2021 in drugostopenjske z dne 17. 1. 2021 (pravilno 2022) v I. in IV tč. izreka utemeljeno zavrnilo, II. in III. tč. izreka dokončne odločbe pa odpravilo, saj je s prvostopenjsko odločbo zakonito izrečeno, da je zavarovanec zaradi neplačanih prispevkov prejel preveč izplačano denarno dajatev od 23. 6. 2020 do 31. 8. 2021 in ne že od 16. 6. 2020. 12. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Že načeloma se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje ali nerazumevanje prava, saj ignoratia iuris nocet5. Enako velja za domnevno upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ki je niti ni uveljavljal. Pritožbeno sodišče je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 5 Nepoznavanje prava škoduje.