Jedro

Sposobnost mladoletne osebe razumeti pomen pravice, da ni dolžna pričati, je vprašanje dejanske narave, o katerem sodišče sklepa na podlagi danih okoliščin, kot so starost, zrelost in drugi obstoječi podatki o priči. Dvom v sposobnost razumevanja mladoletne priče se lahko pojavi tudi zgolj na podlagi ene izmed okoliščin, ki jo sodišče zazna v posamezni zadevi, zato ni nujno, da ga bo vedno moralo utemeljiti z več različnimi podatki. Dejstvo, da je imela mladoletna oseba v času zaslišanja devet let, resda še ne pomeni, da ni bila sposobna razumeti pomena pravne dobrote, kot opozarja tožilec, vendar pa tudi ne pomeni, da je bila pravni pouk (zagotovo) sposobna razumeti. Kot navaja že tožilec sam, gre za dejansko vprašanje, ki ga mora v posameznem primeru razrešiti sodišče. Glede na to, da niti v zapisniku o njenem zaslišanju niti v spisu ni navedenih drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče opraviti presojo oziroma sklepati na njeno zrelost in duševno razvitost, tudi po oceni pritožbenega sodišča obstaja dvom, ali je bila kot devetletna deklica sposobna razumeti podani pravni pouk in svoje pravice.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se iz spisa izloči zapisnik o zaslišanju priče A. A. z dne 24. 2. 2021 (točka I) in da se bodo izločene listine po pravnomočnosti sklepa zaprle v poseben ovitek in hranile ločeno od spisov (točka II).

2. Zoper sklep se je pritožil državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v spisu ostane zapisnik o zaslišanju priče A. A., podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik uvodoma neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka z navedbami, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni. Sodišču prve stopnje očita, da, z izjemo starosti mladoletne priče, ni navedlo drugih okoliščin, na podlagi katerih je podvomilo v njeno sposobnost razumeti pomen pravne dobrote.

5. Sposobnost mladoletne osebe razumeti pomen pravice, da ni dolžna pričati, je vprašanje dejanske narave, o katerem sodišče sklepa na podlagi danih okoliščin, kot so starost, zrelost in drugi obstoječi podatki o priči. Dvom v sposobnost razumevanja mladoletne priče se lahko pojavi tudi zgolj na podlagi ene izmed okoliščin, ki jo sodišče zazna v posamezni zadevi, zato ni nujno, da ga bo vedno moralo utemeljiti z več različnimi podatki. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi v sposobnost razumevanja mladoletne A. A. podvomilo na podlagi njene starosti, ki jo je ocenilo kot takšno, da pri njej ni nedvoumno jasno, ali bo priča lahko razumela pravno dobroto iz 236. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kar je v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno obrazložilo. Po presoji pritožbenega sodišča je sklep prvostopenjskega sodišča zadostno obrazložen in vsebuje nosilne razloge za sprejeto odločitev ter omogoča tudi pritožbeni preizkus, zato nasprotni očitki niso utemeljeni.

6. Dejstvo, da je imela mladoletna oseba v času zaslišanja devet let, resda še ne pomeni, da ni bila sposobna razumeti pomena pravne dobrote, kot opozarja tožilec, vendar pa tudi ne pomeni, da je bila pravni pouk (zagotovo) sposobna razumeti. Kot navaja že tožilec sam, gre za dejansko vprašanje, ki ga mora v posameznem primeru razrešiti sodišče. Glede na to, da niti v zapisniku o njenem zaslišanju niti v spisu ni navedenih drugih podatkov o mladoletni A. A., na podlagi katerih bi bilo mogoče opraviti presojo oziroma sklepati na njeno zrelost in duševno razvitost, tudi po oceni pritožbenega sodišča obstaja dvom, ali je bila kot devetletna deklica sposobna razumeti podani pravni pouk in svoje pravice.

7. Utemeljeno pa državni tožilec navaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. V skladu z 237. členom ZKP sodišče ne sme opreti svoje odločbe na izpovedbo mladoletne osebe, ki ni mogla razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je zgolj na podlagi zastavljenega dvoma v sposobnost razumevanja mladoletne priče izločilo zapisnik o njenem zaslišanju, pri tem pa ni ugotavljalo, ali je bila mladoletna oseba pomen pravnega pouka dejansko sposobna razumeti ali ne. Pritrditi je zato pritožniku, da so zaključki izpodbijanega sklepa o nezakonito pridobljenem dokazu prehitri. Sodišče prve stopnje bi moralo dvom, ki se je pojavil v zvezi s sposobnostjo razumevanja zaslišanega otroka, razrešiti in s pomočjo sodnega izvedenca najprej ugotoviti, ali je bila mladoletna A. A. v času zaslišanja pred preiskovalno sodnico sposobna razumeti pomen pravice, da se odreče pričevanju, ter šele nato odločiti, ali so podani pogoji za izločitev tako pridobljenega dokaza.

8. Glede na obrazloženo je pritožba državnega tožilca utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče bo moralo odpraviti nakazane pomanjkljivosti, nato pa o predlogu obtoženčevega zagovornika za izločitev dokazov ponovno odločiti.