Jedro

Preuranjena pa je ocena prvostopenjskega sodišča, da razlog za izostanek subsidiarnega tožilca z glavne obravnave ni opravičljiv. Dejstvo je namreč, da je subsidiarni tožilec svoj izostanek z glavne obravnave predhodno opravičil. Res je, da subsidiarni tožilec v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi razlogi ni predložil ustreznih dokazil, vendar bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati na predložitev teh dokazil. Slednji je sicer v pritožbi predložil potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela, vendar iz tega potrdila ni razvidno, kakšne zdravstvene težave je imel, tako da ni možna ocena o opravičljivosti njegovega izostanka z glavne obravnave.

Izrek

Pritožbi oškodovanca kot tožilca M. P. se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša nanj, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek; pritožba oškodovanca kot tožilca B. M. pa se zavrže kot prepozna.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 62. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolžena T. P. in A. G. v smeri kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po 1. in 2. odstavku 143. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ in kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 270 KZ v zvezi s členom 25 KZ. Na podlagi določila 3. odstavka 96. člena ZKP je sodišče prve stopnje odločilo, da so subsidiarni tožilci U. J., B. M. in M. P. dolžni povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obeh obdolžencev ter potrebne izdatke in nagrado njunih zagovornikov ter plačati vsak na 65.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Zoper ta sklep sta se pritožila oškodovanca kot tožilca B. M. in M. P., oba brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da višje sodišče njunim pritožbam ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba oškodovanca kot tožilca M. P. je utemeljena, pritožba oškodovanca kot tožilca B. M. pa prepozna. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb oškodovanca kot tožilca M. P. pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je glede oškodovanca kot tožilca M.P. podana zakonska domneva, da je odstopil od pregona v smislu 62. člena ZKP, preuranjen. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ocenilo, da je bil oškodovanec kot tožilec M. P. pravilno vabljen na glavno obravnavo dne 10.11.2006, bil pa je tudi opozorjen, da se bo štelo, da odstopa od pregona, če na glavno obravnavo ne bo prišel, svojega izostanka pa tudi ne bo opravičil. Res je, da subsidiarni tožilec P. v obvestilu oziroma vabilu na glavno obravnavo dne 10.11.2006 ni bil izrecno opozorjen na navedene posledice neupravičenega izostanka z glavne obravnave, na kar opozarja subsidiarni tožilec P., vendar pri tem spregleda, da je bil o posledicah neupravičenega izostanka seznanjen že s prvim vabilom na glavno obravnavo v tej zadevi z dne 4.4.2006 in ni potrebno, da bi ga sodišče z vsakim nadaljnjim obvestilom oziroma vabilom za glavne obravnave ponovno opozarjalo na te posledice. Preuranjena pa je ocena prvostopenjskega sodišča, da razlog za izostanek subsidiarnega tožilca P. z glavne obravnave dne 10.11.2006 ni opravičljiv. Dejstvo je namreč, da je subsidiarni tožilec P. svoj izostanek z glavne obravnave predhodno opravičil, in sicer dne 9.11.2006. Res je, da subsidiarni tožilec P. v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi razlogi ni predložil ustreznih dokazil, vendar bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati na predložitev teh dokazil, na kar pravilno opozarja pritožnik P.. Slednji je sicer v pritožbi predložil potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela za čas od 8.11.2006 do 10.11.200, vendar iz tega potrdila ni razvidno, kakšne zdravstvene težave je imel, tako, da ni možna ocena o opravičljivosti njegovega izostanka z glavne obravnave dne 10.11.2006. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi oškodovanca kot tožilca M. P. ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša nanj, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo opraviti poizvedbe v smeri konkretizacije zdravstvenih težav tožilca P. ter preveriti pri njegovem delodajalcu, ali je bil dejansko odsoten z dela v zatrjevanem obdobju in šele potem oceniti ali je šlo za opravičljiv oziroma neopravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave dne 10.11.2006. Glede pritožbenih navedb, ki zadevajo pooblaščenca - pravnega zastopnika pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je imel oškodovanec kot tožilec P. od 1.9.2006, ko mu je pooblaščenec odvetnik B. Ž. odpovedal pooblastilo, pa do 10.11.2006, ko je bila razpisana predmetna glavna obravnava, dovolj časa, da si vzame novega pooblaščenca. Sodišče druge stopnje pa izpodbijanega sklepa ni preizkušalo v okviru pritožbenih navedb oškodovanca kot tožilca B. M., saj je slednji pritožbo podal po preteku zakonskega roka. Iz povratnice, pripete na hrbtni strani list. št. 68, je namreč razvidno, da je oškodovanec M. kot tožilec izpodbijani sklep prejel dne 16.12.2006, kar je potrdil s svojim podpisom. Izpodbijani sklep je vseboval pravilen pravni pouk, da je pritožba zoper sklep dovoljena v roku treh dni od prejema pisnega odpravka sklepa (2. odstavek 400. člena ZKP) in je torej bil zadnji dan pritožbenega roka 19.12.2006. Oškodovanec kot tožilec pa je pritožbo zoper izpodbijani sklep podal neposredno na sodišče dne 20.12.2006, torej po izteku pritožbenega roka. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca kot tožilca M. na podlagi 389. člena ZKP v zvezi s 3. odstavkom 402. člena ZKP zavrglo kot prepozno.