Jedro

Upoštevaje načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VS048823 z dne 14. 1. 2015 ter določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se šteje v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v 15-dnevnem roku od prejema obvestila, vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, to je 15. dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prejeti pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo (sklepom) je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu ministrstvo ali drugostopenjski organ) zavrglo pritožbo mag. A. A. (v nadaljnjem besedilu tožnik) zoper sklep inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota Koper-Postojna (v nadaljnjem besedilu inšpektor ali prvostopenjski organ) št. 0610-12233/2018-4-27008 z dne 14. 12. 2018 (1. izreka) ter odločil, da stroškov postopka ni bilo (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je s sklepom z dne 14. 12. 2018 prvostopenjski organ ustavil upravni postopek v zadevi poslovanja s potrošniki, uveden po uradni dolžnosti proti zavezancu A., d.d., ..., ter odločil, da bo o morebitnih stroških postopka izdal poseben sklep. Zoper ta sklep je tožnik pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter predlagal, da se pritožbi ugodi ter zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno, da se izpodbijani sklep odpravi in izda nadomestna odločba, s katero naj se zavezancu odredi, da ugodi njegovi zahtevi. V nadaljevanju povzema pritožbene navedbe tožnika in ugotavlja, da iz dokumentov obravnavane zadeve izhaja, da je tožnik v prodajalni gospodarske družbe A., d.d., kupil motorni prekopalnik za katerega je ugotovil, da ne dosega s tehničnimi podatki predvidene globine reza, zato je od prodajalca zahteval vračilo 50% kupnine, ker je ocenil, da ga je prodajalec zavedel pri nakupu, kar predstavlja stvarno napako. Prodajalec zahtevku tožnika ni sledil, zato je tožnik predložil še mnenje izvedenca strojne stroke B. B., ki je potrdil njegovo oceno o nedoseganju predvidene globine reza. Prodajalec se s predloženim mnenjem ni strinjal in je predložil drugo izvedeniško mnenje prof. dr. C. C., iz katerega pa izhaja nasprotno, to je, da prekopalnik pod določenimi pogoji dosega v tehničnih podatkih navedeno globino prekopavanja. Glede na navedeno je prvostopenjski organ ocenil, da niso podani pogoji za izdajo odločbe po 71. členu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), zato je izdal sklep o ustavitvi postopka, ki ga je, potem ko je tožniku priznal status stranskega udeleženca, tudi vročil. 3. Iz dokumentov zahteve izhaja, da je bila tožniku poizkušana osebna vročitev izpodbijanega sklepa dne 17. 1. 2019. Ker vročitve ni bilo mogoče opraviti, je bilo v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP, tožniku na njegovem naslovu puščeno obvestilo o tem, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od naslednjega dne, to je od 18. 1. 2019. Tožnik v danem roku pošiljke ni prevzel na pošti, zato je treba veljavnost vročitve šteti po preteku 15-dnevnega roka od dne 18. 1. 2019 (o čemer je bil pritožnik tudi obveščen v sporočilu). Slednje pomeni, da je bila vročitev opravljena v soboto dne 2. 2. 2019 in od tega dne teče prekluzivni pritožbeni rok, ki se je iztekel najkasneje dne 18. 2. 2019. Tožnik je, kot izhaja iz poštnega žiga o oddaji pritožbe, pritožbo podal priporočeno na pošto dne 19. 2. 2019, torej prepozno, zato je njegovo pritožbo na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP kot prepozno zavrgel. 4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačno uporabljenega materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči o tožnikovi pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugostopenjskemu organu.

5. V tožbi navaja, da ni prejel obvestila (ki naj bi domnevno bilo puščeno 17. 1. 2019 v poštnem nabiralniku) o tem, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od naslednjega dne, to je od 18. 1. 2019, zato o kakršnikoli poštni pošiljki ni mogel vedeti. Dne 4. 2. 2019 je tožnik v poštnem nabiralniku dobil kuverto s poštno oznako RB 1092 8583 8 SI z dne 16. 1. 2019, v kateri je bil sklep prvostopenjskega organa z dne 14. 12. 2018. Tožnik je zato štel, da je rok za pritožbo pričel teči šele naslednji dan po tem, ko je bilo pismo puščeno v poštnem nabiralniku (ponedeljek 4. 2. 2019) in se je tako zadnji dan za pritožbo iztekel v torek 19. 2. 2019, torej je pritožba bila vročena pravočasno.

6. Ugovarja, da poštar dne 17. 1. 2019 ni pustil omenjenega obvestila v poštnem nabiralniku ali pa ga je pomotoma dal v sosednji poštni nabiralnik. Z lastnikom sosednjega poštnega nabiralnika je tožnik v slabih medsebojnih odnosih (med njima sploh ni nobenega komuniciranja), kar je zabeleženo tudi v PP Koper. Navaja tudi, da je poštar lahko šele 4. 2. 2019 na povratnico napisal datum "puščenega obvestila". Da je takšno nedopustno ravnanje mogoče, dokazuje kuverta, v kateri je tožnik prejel izpodbijano odločbo. Na tej kuverti poštar ni vpisal datuma, ko je v poštnem nabiralniku pustil kuverto z izpodbijano odločbo. Kot dokaz prilaga originalne ovojnice navedenih pisanj.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila razloge za svojo odločitev. Kolikor iz obrazložitve te sodbe ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje ter v izogib ponavljanju ponovno ne povzema (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

10. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Med tožnikom in toženo stranko obstaja spor o tem, kdaj je bil tožniku vročen sklep prvostopenjskega organa št. 0610-12233/2018-4-27008 z dne 14. 12. 2018, s katerim je bil ustavljen upravni postopek poslovanja s potrošniki, uveden po uradni dolžnosti proti zavezancu A., d.d. Iz povratnice, ki se nahaja v upravnem spisu, katero je z lastnoročnim podpisom, v zato namenjeni rubriki, potrdil vročevalec izhaja, da je vročevalec dne 17. 1. 2019 pustil v hišnem predalčniku sporočilo o prispelem pismu ter dne 4. 2. 2019 ob 9. 30 pisanje vložil v hišni predalčnik. Isto dejstvo izhaja tudi iz pisemske ovojnice, ki jo je v originalu predložil tožnik k tožbi (priloga A2 k tožbi). Tudi iz nje namreč izhaja, da je bil naslovnih obveščen o prispelem pismu dne 17. 1. 2019. Sodišče pri tem zavrača nedokazano domnevo tožnika, da bi lahko vročevalec naknadno na pisemsko ovojnico, v rubriko naslovnik obveščen o prispelem pismu, vpisal datum ter podpis. Sodišče sicer nima posebnega znanja iz grafologije, vendar je že na prvi pogled razvidno, da je datum obveščanja na obeh dokumentih vpisala ista oseba, kar je potrdila tudi s podobno parafo, vse s pisalom črne barve, medtem ko je datum vložitve spornega pisanja v hišni predalčnik tožnika dne 4. 2. 2019 opravila oseba, ki se je očitno podpisala na drugačen način s čitljivim imenom in to z drugim pisalom, modre barve. Sodišče zato zaključuje, upoštevaje to, da je treba šteti tako vročilnico kot pisemsko ovojnico z uradno vpisanimi podatki, kot javno listino (tako sodna praska sklep VSLJ Cpg 496/95 z dne 7. 6. 1995 in drugi), da je bilo za tožnika sporno obvestilo o dospeli pošiljki vloženo v hišni predalčnik dne 17. 1. 2019. Tožnik s predloženimi dokazi tako ni dokazal neresničnost javne listine (171. člen ZUP).

11. V predmetni zadevi je tako vročevalec skušal sporni sklep tožniku vročiti dne 17. 1. 2019, ker pa vročitev tega dne ni bila mogoča, mu je pustil obvestilo, da lahko pisanje dvigne na pošti v 15-dnevnem roku, ki začne teči 18. 1. 2019. 12. Upoštevaje načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VS048823 z dne 14. 1. 2015 (v nadaljnjem besedilu načelno pravno mnenje) ter določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se šteje v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v 15-dnevnem roku od prejema obvestila, vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, to je 15. dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prejeti pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku. Glede na navedeno je potrebno šteti, da je bil sporni sklep tožniku vročen dne 1. 2. 2019 in ne 2. 2. 2019, kot je sicer v korist tožnika ugotovila tožena stranka. Rok za pritožbo je torej začel teči naslednji dan po vročitvi pri čemer začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 101. člena ZUP). Upoštevaje osmo alinejo petega odstavka načelnega pravnega mnenja (Razlogi za predlagano načelno pravno mnenje) je v upravnem postopku vročanje, procesno dejanje upravnega organa. To dejanje upravnega organa je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca, oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v hišnem predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to obvestilo tudi dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena - nastopi fikcija vročitve, ko se šteje, da ji je bilo pisanje vročeno, čeprav ji nesporno ni bilo vročeno. Glede na navedeno je razlogovanje tožnika, da je rok za vložitev pritožbe začel teči z dnem, ko mu je vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku, nepravilno. Prekluzivni pritožbeni rok je torej pričel teči dne 2. 2. 2019 in bi se iztekel v soboto 16. 2. 2019, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, zato se je iztekel rok s pretekom prvega naslednjega delovnika (drugi odstavek 101. člena ZUP), to je v konkretnem primeru dne 18. 2. 2019. Iz poštnega žiga o oddaji pritožbe pa nedvomno izhaja, da je bila pritožba dana priporočeno na pošto šele dne 19. 2. 2019, torej prepozno in je tožena stranka pritožbo pravilno, na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP kot prepozno zavrgla.

13. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi podatkov spisa in k tožbi priloženih dokazov, saj sta se tožnik in tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 279.a člena Zakona o pravnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnih sporih, glavni obravnavi odpovedali. Pri svoji odločitvi pa je upoštevalo vse dokaze, katerih izvedbo sta tožnik in tožena stranka v tej zadevi predlagala, razen zaslišanja delavca pošte, katerega pa tožnik v tožbi ni preciziral in dokaza tako tudi sicer ne bi moglo izvesti.