Jedro

V zadevi, ko je izvajalec na podlagi javnega pooblastila izvedel javni razpis, gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP, kjer se smiselno uporablja upravni postopek.

ZPOP-1 v 34. členu izrecno določa, da zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca razpisa iz 29. in 30. člena tega zakona (ki se nanašata na sklep o izboru prejemnikov sredstev in na obvestilo neizbranim kandidatom) ni pritožbe. Glede na to bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev po ZUP; pa še to le, če bi šlo za spremembo odločitve in ne za spremembo razlogov v obrazložitvi odločbe, kar je organ storil v predmetni zadevi.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Slovenskega podjetniškega sklada št. SIA11/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011) in sklep Slovenskega podjetniškega sklada št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011 se odpravita ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 80,00 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom št. SIA11/00136 z dne 10 6. 2011 zavrnila vlogo tožeče stranke na Javni razpis za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011. Iz obrazložitve izhaja, da je prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje 75 ali več točk, projekt tožeče stranke pa je po kvantitativnih merilih pridobil 65 od 100 možnih točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi 5 kvantitativnih meril in 5 kvalitativnih meril. Pri merilu 1. Inovativnost je tožeča stranka prejela 10 točk od 20 možnih točk, saj iz njene vloge izhaja, da novi izdelki/storitve niso predvsem rezultat lastnega razvoja in gre predvsem za trženje tehnologije oziroma inovacije, ki je že bila razvita v drugih podjetjih/posameznikih. Koristila bo tudi zunanje razvojne storitve podjetja A. d.o.o. Pri 2. merilu Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev je tožeča stranka prejela 0 točk od možnih 10 točk, ker iz priložene pogodbe z Institutom B. izhaja, da se ne nanaša na področje razvoja produkta, temveč na področje raziskave patentov povezanih s projektom; Institut hkrati, skladno z obrazložitvijo meril, ne sodi med institucije znanja. Prav tako podpisnik pogodbe ni dekan ali rektor, kar je pogoj za dodelitev točk pri tem merilu. Pri 3. merilu Faza oz. stopnja izdelkov/storitev v podjetju je tožeča stranka prejela 30 točk od možnih 30 točk. Tudi pri 4. merilu Tržna naravnanost in potencialni trgi v povezavi s projektom je tožeča stranka prejela maksimalno število točk in sicer 25 točk. Pri 5. merilu Reference in zaposlenost lastnikov v podjetju tožeči stranki ni bila dodeljena nobena točka, ker je iz njene vloge razvidno, da noben lastnik (z najmanj 25 % lastniškim deležem - upoštevajo se samo neposredni fizični lastniki) ni zaposlen (redno zaposlen za polni delovni čas) v podjetju stranke ob oddaji vloge in v vlogi ni kopije M1/M2 obrazca. Ker je projekt prejel več kot 60 točk od možnih 100 točk po kvantitativnih merilih, je šel v analizo s kvalitativnimi merili, kjer je pridobil negativno mnenje. Pri merilu 1. Tehnološka perspektivnost in tržna perspektivnost (upravičenost projekta glede na situacijo na trgu) je bilo ugotovljeno, da je trg stabilen. Pri merilu 2. Terminski plan in ocena realnosti časovne izvedbe poslovnega načrta podjetja v treh letih je bilo ugotovljeno, da tega ni mogoče oceniti. Pri merilu 3. Ocena uspešne izvedbe poslovnega načrta glede na vložena in razpoložljiva finančna sredstva je bilo ugotovljeno, da ni realno – izdelan je zgolj poslovni načrt za leto 2011. Pri merilu 4. Ugotovitve po poslovnem načrtu podjetja je bilo glede trendov v poslovnem načrtu, glede realnosti kazalnikov poslovanja in glede finančne skladnosti poslovnega načrta ugotovljeno, da ni ocene, izdelan je zgolj poslovni načrt za leto 2011. Pri merilu 5. Obrazec/mnenje SIO-ja o podjetju-vlagatelju pa je bilo ugotovljeno, da je mnenje pozitivno. Na podlagi teh ugotovitev je organ odločil, da se vloga ne odobri.

S sklepom št. SIA11/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011) je organ v 1. točki izreka odpravil sklep št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011, v 2. točki izreka pa navedel, da se vloga tožeče stranke ne odobri. V obrazložitvi glede 1. točke izreka je organ navedel, da je na podlagi pritožbe in ob dodatnem pregledu obrazložitev točk za merilo 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev opazil pomanjkljivo obrazložitev točk pri tem merilu. Sklep z dne 10. 6. 2011 je zato odpravil in je izdal nov sklep. V obrazložitvi k 2. točki izreka pa je organ podal enako obrazložitev, kot v sklepu z dne 10. 6. 2011, razen v delu, ki se nanaša na točko 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev, kjer je obrazložitev spremenil in pri katerem je tožeča stranka tudi v novi odločbi prejela 0 točk od možnih 10 točk, ker je iz predložene podpisane pogodbe z Institutom B. razvidno, da gre za sodelovanje na področju raziskave patentov. Institut B. bo za tožečo stranko izvedel ''Raziskavo patentov povezanih z oblikovanjem bočnega stabilizatorja in dvokrake gibljive kobilice'', ki vključuje iskanje patentov v ZDA, povezanih z oblikovanjem bočnega stabilizatorja in gibljive ladijske kobilice; po zaključku pa bo izvajalec izdelal poročilo in seznam najdenih patentov in ga predal naročniku. Tožeča stranka tako sicer sodeluje z institucijo znanja, vendar to sodelovanje ni na področju razvoja novih izdelkov, ampak na področju iskanja aktivnih patentov v ZDA.

Tožeča stranka v tožbi zoper sklep št. SIA11/00136 zahteva, da se ji pri 1. merilu inovativnosti dodeli maksimalno število točk, to je 20, namesto prejetih 10 točk. Iz projekta je razvidno, da je ideja še v fazi prototipiranja. Ravno iz tega razloga je bilo angažirano podjetje A. d.o.o., ki ima praktične izkušnje iz področja aeronavtike in hidrodinamike, kar pomeni, da je njegovo sodelovanje v tej fazi pomembno in to podjetje je tudi navedeno v projektni dokumentaciji kot eden od sodelujočih partnerjev ter njegova storitev zajeta v stroškovniku, saj tovrstnih znanj javne raziskovalne ustanove v Sloveniji nimajo. Glede 2. merila nasprotuje obrazložitvi, da Institut „B.“ ni institucija znanja. Meni, da je takšna obrazložitev v nasprotju z obrazložitvijo posameznih kvantitativnih meril iz razpisa, ki kot institucije znanja v skladu z določili Zakona o zavodih šteje javne zavode, ki imajo registrirano raziskovalno dejavnost in univerze s sedežem v Republiki Sloveniji. Institut „B.“ z registrirano dejavnostjo je vsekakor institucija znanja, zato je ocena tožene stranke, da tega kriterija ne izpolnjuje, napačna. Predložena pogodba med toženo stranko in Institutom „B.“ je podpisana s strani odgovorne osebe, v tem primeru direktorja. Glede 5. merila ugotavlja, da se je nanj v formalnem smislu težko pritožiti. Ima zaposlenega direktorja, ki ima bogate izkušnje in reference iz področja navtične proizvodnje in prodaje. Tudi največja svetovna podjetja imajo strukturo lastništva in managmenta večinoma ločeno. Tožeča stranka ugovarja tudi ugotovitvam glede posameznih kvantitativnih meril in sicer glede 2. merila meni, da ni mogoče oceniti, kaj se bo dogajalo v prihodnjem srednjeročnem obdobju glede inovativnega projekta, ki je šele v fazi prototipiranja. Glede 3. merila poudarja, da je v poslovnem načrtu prikazan plan del z okvirnim stroškovnikom za leta 2011, 2012 in 2013, tako kot je zahteval vzorec izdelave poslovnega načrta s strani tožene stranke. Glede 4. merila navaja, da so opisani v več poglavjih poslovnega načrta, ki jih za posamezne točke tudi našteje. Predlaga, da sodišče sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov tožeče stranke v 15-ih dneh.

Tožeča stranka je dne 29. 7. 2011 na sodišče vložila pripravljalni spis in razširitev tožbe. Navaja, da je po vložitvi tožbe prejela dopis tožene stranke in nov sklep št. SIA1/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011), s katerim je tožena stranka odpravila sklep št. SIA 1/00136 z dne 10. 6. 2011 in odločila, da se vloga tožeče stranke ne odobri. Iz spremnega dopisa k novemu sklepu izhaja, da gre za popravo pomanjkljive obrazložitve prve odločbe glede obrazložitve ocene pri 2. merilu, ne pa za ponovno odločanje, ki ga tožeča stranka zahteva s tožbo. Tožena stranka je pri izdaji nove odločbe kršila določila postopka, saj ni ponovno odločila o vlogi tožeče stranke, temveč je le popravila obrazložitev. Ne gre za popravo zaradi odprave pisnih napak, ampak novo odločanje, ki ni izvedeno v skladu z določili o postopku odločanja. Tožena stranka v dopisu z dne 8. 7. 2011 omenja „pritožbo“, čeprav je tožeča stranka, v skladu s pravnim poukom tožene stranke v sklepu z dne 10. 6. 2011, vložila le „tožbo“. Predlaga, da sodišče sklep št. SIA/00136-1 z dne 8. 7. 2011, izdan po sklepu št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011 odpravi in vlogo tožeče stranke za odobritev subvencije vrne v ponovno odločanje ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka tožeče stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je Komisija za dodelitev sredstev korektno ocenila vlogo tožeče stranke in upoštevala določila javnega razpisa. Ponavlja že prej podana stališča po posameznih spornih merilih. Tako glede 1. merila, glede 2. merila (Pogodba ni izpolnjevala pogoje za pridobitev 10 točk, saj ne gre za sodelovanje na področju razvoja), glede 5. merila. Glede analize s kvalitativnimi merili tožena stranka poudarja, da je poslovni načrt sestavljen iz tekstualnega in finančnega dela. V sklopu kvalitativnih meril se ocenjujeta oba dela. Pisanju iz tekstualnega dela, morajo slediti ustrezni in primerljivi izračuni v finančnem delu. Tožeča stranka je uporabila skladov pripomoček pri pisanju poslovnega načrta. Medtem, ko je bil tekstualni del izdelan v skladu z navodili, finančni del ni bil izpolnjen v skladu z navodili. Tožeča stranka je priložila 2 finančna dela, prvega za leto 2011 za obdobje 12 mesecev in ločeno drugega za leto 2010 za obdobje 4-ih mesecev. Pri obeh je ustrezno prikazano le poslovanje za leto 2011. Terminski plan kaže časovni okvir in medsebojno odvisnost vseh večjih aktivnosti, ki so potrebne za razvoj projekta in realizacijo ciljev. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in naloži tožeči stranki plačilo stroškov tega upravnega spora.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi ponavlja odgovore na navedbe tožene stranke glede 1. merila, glede 2. merila, glede 3. merila ter glede „Finančni in tekstovni del poslovnega načrta“.

K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka v konkretnem primeru izpodbija 2 sklepa, ki ju je tožena stranka izdala v postopku javnega razpisa za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011. Omenjeni razpis je bil med drugim izveden na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1), ki daje javno pooblastilo Slovenskemu podjetniškemu skladu za izvajanje nalog in programov za oblikovanje in razvoj finančnega okolja na državni ravni (15. člen ZPOP-1). Kot eden izmed instrumentov, ki so mu na voljo za izvajanje njegovih nalog je tudi subvencioniranje zagona podjetij (4. alineja 17. člena ZPOP-1). V obravnavani zadevi, ko je izvajalec na podlagi javnega pooblastila izvedel javni razpis, gre za javnopravno zadevi v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V teh javnopravnih zadevah, ki nimajo značaj upravne zadeve iz 2. člena ZUP, se smiselno uporablja upravni postopek, kar pomeni, da se uporablja le kolikor to področje ni urejeno s posebnim postopkom - v konkretnem primeru z ZPOP-1. Glede izvedbe samega postopka sodišče ugotavlja, da je upravni organ s sklepom št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011 odločil, da se vloga tožeče stranke ne odobri. V obrazložitvi je navedel razloge za svojo odločitev. Odločba vsebuje tudi pravni pouk, da zoper sklep na podlagi 34. člena ZPOP-1 ni pritožbe, je pa dopusten upravni spor. Kljub navedenem pravnem pouku je tožena stranka dne 8. 7. 2011 izdala sklep št. SIA11/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011) s katerim je odpravila sklep SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011 (1. točka izreka) in ponovno odločila, da se vloga tožeče stranke ne odobri (2. točka izreka). V obrazložitvi je v zvezi s 1. točko izreka navedeno, da je na podlagi pritožbe in dodatnem pregledu obrazložitev točk za merilo 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev opazila, po njenem mnenju, pomanjkljivo obrazložitev točk pri tem merilu, zato je sklep z dne 10. 6. 2011 odpravila in izdala nov sklep. Tožeča stranka v tožbi glede navedenega postopanja tožene stranke in izdaje novega sklepa št.SIA11/00136-1 uveljavlja kršitve postopka. Po presoji sodišča je navedeni ugovor utemeljen, saj ZPOP- 1 v 34. členu izrecno določa, da zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca razpisa iz 29. in 30. člena tega zakona (ki se nanašata na sklep o izboru prejemnikov sredstev in na obvestilo neizbranim kandidatom) ni pritožbe. Glede na to, da gre za enostopenjski postopek v katerem, po izrecno zakonski določbi 34. člena ZPOP-1, ni pritožbe, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev po ZUP; pa še to le, če bi šlo za spremembo odločitve in ne za spremembo razlogov v obrazložitvi odločbe, kar je organ storil v predmetni zadevi. Navedeno spreminjanje razlogov v obrazložitvi pa ne pomeni niti popravljanje očitne pomote v odločbi (223. člen ZUP), saj gre dejansko za vsebinsko spreminjanje in dopolnjevanje razlogov, ki so bili navedeni v obrazložitvi in ki so vplivali na odločitev. Ker so bila v postopku bistveno kršena pravila postopka in je to vplivalo, oziroma, bi moglo vplivati na zakonitost, oziroma, pravilnost postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, v zvezi s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1), je sodišče sklep št. SIA11/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011) odpravilo.

Ker je sodišče odpravilo sklep št. SIA11/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011), to pomeni, da ponovno velja prvotni sklep tožene stranke št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011. Ker tožnik s tožbo in razširitvijo tožbe izpodbija oba sklepa, je sodišče presojalo tudi pravilnost in zakonitost prvotnega sklepa št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011. Tudi v tem delu sodišče pritrjuje tožeči stranki glede očitkov ocenjevanja vloge po 2. merilu Sodelovanje z institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev, ko je organ štel, da Institut „B.“ ni institucija znanja in da predložena pogodba o sodelovanju, sklenjena med Institutom B. in tožečo stranko, ni podpisana s strani odgovorne osebe, zaradi česar je ni upošteval. Glede navedenega sodišče ugotavlja, da je tožena stranka napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje glede statusa Instituta. Institut B. je bil ustanovljen z Odlokom o preoblikovanju Instituta „B.“ v Ljubljani v javni raziskovalni zavod (Odlok, Uradni list RS, št. 13/92 in nadaljnji). Ima status javnega raziskovalnega zavoda (1. člen Odloka), ki ga vodi direktor (9. člen Odloka). Iz registra Ajpes izhaja, da je direktor tudi pooblaščen za zastopanje. Kot izhaja iz upravnih spisov, je direktor Instituta kot pristojni organ pogodbo o sodelovanju tudi podpisal. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je organ v tem delu nepopolno ugotovil dejansko stanje. Iz tega razloga je sklep št. SIA11/00163 z dne 10. 6. 2011 odpravilo.

Ker so bila v postopku pred izdajo izpodbijanih aktov kršena pravila postopka je sodišče tožbi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odpravilo sklep št. SIA11/00136-1 z dne 10. 6. 2011 (pravilno 8. 7. 2011), ter sklep št. SIA11/00136 z dne 10. 6. 2011, ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek. Pri ponovnem odločanju je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. členu ZUS-1).Ker je moralo sodišče tožbi ugoditi že iz predhodno navedenih razlogov, se do drugih tožbenih razlogov ni posebej opredeljevalo, upoštevati pa jih bo morala tožena stranka, ko bo v zadevi ponovno odločala.

K II. točki izreka: V drugi točki izreka je sodišče odločilo o stroškovnem zahtevku tožeče stranke. Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1, na podlagi katerega se tožniku prizna pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007, v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 80 EUR.