Jedro

Izčrpanost rednih pravnih sredstev v predsodnem upravnem postopku je procesna predpostavka za meritorno sojenje, saj je potrebno tožbo v skladu s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Izpodbojna tožba zoper upravni akt mora v skladu z 73. členom ZDSS-1 poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je potrebno priložiti upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Res je sicer, da ima stranka, ki v socialnem sporu zahtevka ni zadostno opredelila, možnost, da ga opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka ali do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena), vendar pa to v okoliščinah konkretnega primera za pritožbeno rešitev ni odločilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo 11. 1. 2018 zoper prvostopenjsko odločbo tožene stranke, kjer je ugotovilo, da ni dopustna.

2. Sklep izpodbija tožnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Povzema prvostopenjsko odločbo z dne 11. 10. 2017, s katero je naloženo plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 124,45 EUR s pp. Zoper navedeno odločbo je vložil pritožbo. Od 28. 11. 2017 se nahaja v priporu v Zavodu za prestajanje kazni zapora A. in je brez vsakršnih sredstev za preživljanje, niti nima TRR-ja.

Povzema določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju1 (ZZVZZ), in sicer 15. člen, od 48. do 56. člena in 58. člen, ki odkazuje na uporabo 65. člena ZDavP-2. Poudarja, da je izkazal socialno ogroženost zaradi nahajanja v priporu, kjer je brez sredstev za preživljanje in v dokaz predložil odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči ter pravice do prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje z dne 30. 11. 2017. Da se je skliceval na dokončno upravno odločbo tožene stranke z dne 8. 12. 2017 izhaja iz navedb v 2. točki tožbe. Ker je na prestajanju zaporne kazni, pred tem pa je bil v priporu, ga je dolžan v obvezno zdravstveno zavarovanje vključiti zavod za prestajanje kazni, zato odpade pravna podlaga za zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. Izpolnjeni so tudi pogoji za odlog izvršbe po 153. členu ZDavP-2. Sicer bi sodišče po 272. in 273. členu Zakona o pravdnem postopku ob predhodnem preizkusu tožbe lahko zahtevalo odpravo pomanjkljivosti, če je menilo, da iz tožbenih navedb ni jasno, zoper katero odločbo vlaga tožbo.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe, ki navaja in popisuje socialno ogroženost, se ne opredeljuje do konkretne vsebine sklepa in zato nima ustreznih pritožbenih razlogov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem procesnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevane relativne kršitve po 1. odstavku 339. člena ZPP, saj ne postopanje sodišča po 272. členu ali 273. členu ZPP ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Predsednik senata ima v skladu z 272. členom ZPP sicer res pravico izdati sklep po 270. členu ZPP, vendar izpodbijana procesna odločitev ni izdana na tem pravnem temelju. Ne gre niti za procesno stanje iz 273. člena ZPP, ko predsednik senata v fazi predhodnega preizkusa tožbe izdaja potrebne ukrepe, med drugim tudi po 108. členu ZPP, če je vloga, oz. tožba nerazumljiva ali nepopolna in ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala. Iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka namreč povsem določno izhaja, da gre za izpodbojno tožbo, vloženo izključno zoper prvostopenjsko upravno odločbo, kar ima za posledico, da ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje v zadevi.

Ker izpodbijani sklep vsebuje odločilne dejanske in pravilne procesno pravne razloge, je na obširno pritožbeno izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

6. Po splošni določbi 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) je socialni spor spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon (2. odstavek 58. člena). Glede na 63. člen ZDSS-1 pa je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji ni vročen v zakonitem roku4. Izčrpanost rednih pravnih sredstev v predsodnem upravnem postopku je procesna predpostavka za meritorno sojenje, saj je potrebno tožbo v skladu s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Izpodbojna tožba zoper upravni akt mora v skladu z 73. členom ZDSS-1 poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je potrebno priložiti upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Res je sicer, da ima stranka, ki v socialnem sporu zahtevka ni zadostno opredelila, možnost, da ga opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka ali do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena), vendar pa to v okoliščinah konkretnega primera za pritožbeno rešitev ni odločilno.

7. Iz tožbe po kvalificiranem pooblaščencu, vložene 16. 1. 2018 določno izhaja, da je izpodbijana izključno prvostopenjska odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. ... z dne 11. 10. 2017, ki je v tožbenem zahtevku na "razveljavitev" tudi v celoti povzeta. Čeprav je v 2. točki tožbe sicer navajano, da je bila zoper navedeno odločbo vložena pritožba, dokončen posamični upravni akt ni identificiran, niti v skladu s 1. odstavkom 73. člena ZDSS-1 ni priložen tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Nenazadnje tožnik drugostopenjskega posamičnega upravnega akta, zoper katerega je dopusten sodno socialni spor, ne prilaga niti v tem pritožbenem postopku.

8. Iz predhodno navedenih procesnih razlogov je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo, na temelju 75. člena ZDSS-1 zakonito zavrglo. Preostala obširna pritožbena izvajanja v smeri očitane nepravilne uporabe materialnega pravna, socialne stiske in nezmožnosti plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter druga, pravno niso odločilna, saj do vsebinskega sojenja v zadevi sploh ne more priti. Pritožbenemu sodišču se zato do njih ni potrebno posebej niti opredeljevati.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na temelju 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Torej tudi v primeru t.i. molka upravnega organa, oz. zavoda kot nosilca javnih pooblastil.