Jedro

Ker je taksna obveznost nerazdelna, je sodišče prve stopnje sicer lahko k plačilu pozvalo le prvo predlagateljico, bi pa moralo, ker slednja takse ni plačala, nato pozvati na plačilo tudi pritožnika. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega solidarnega dolžnika namreč ne smejo prizadeti drugega, ki ni bil pozvan, da takso plača. Na tako presojo ne more vplivati dejstvo, da oba predlagatelja zastopa ista odvetnica. Pomembno je, da pritožnik na plačilnem nalogu ni bil naveden in zato ni mogoče šteti, da je bil pozvan na plačilo takse in opozorjen na posledice neplačila oziroma nepravočasnega plačila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za ureditev meje štelo za umaknjen.

2. Zoper odločitev se pritožuje drugi predlagatelj. Navaja, da je sodišče izdalo nalog za plačilo takse le prvi predlagateljici. Ker drugi predlagatelj ni bil pozvan na plačilo in ni bil opozorjen na posledice, če taksa ne bo plačana, domneva umika zanj ne more učinkovati. Takso je plačal 23. 5. 2023. Ker plačilnega naloga ni prejel, je to plačilo pravočasno. V nadaljevanju stališče glede nepravilnosti odločitve dodatno obrazloži. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 3. odst. 105.a čl. ZPP1 v zvezi z 42. čl. ZNP-1,2 ker je ugotovilo, da predlagatelja v roku, ki je bil določen v plačilnem nalogu z dne 14. 4. 2023, nista plačala takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta predlagatelja vložila predlog za določitev meje, taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje pa ob njegovi vložitvi ni bila plačana. Sodišče prve stopnje je k plačilu preko skupne pooblaščenke pozvalo le prvo predlagateljico.3 Slednja takse ni plačala.

6. Mejo je po naravi stvari mogoče urediti le enako za vse solastnike zemljišč, med katerimi je meja sporna.4 Solastniki so v postopku določanja meje zato (nujni) enotni sosporniki.5 To ima za posledico, da sta predlagatelja dolžna plačati eno takso za vložen predlog, njuna obveznost pa je ob upoštevanju 10. odst. 3. čl. ZST-1,6 nerazdelna: takso je dolžan poravnati vsak od njiju; šteje pa se, da je plačana, ko jo poravna eden (416. čl. v zvezi z 1. odst. 395. čl. OZ7).

7. Ker je taksna obveznost nerazdelna, je sodišče prve stopnje sicer lahko k plačilu pozvalo le prvo predlagateljico, bi pa moralo, ker slednja takse ni plačala, nato pozvati na plačilo tudi pritožnika. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega solidarnega dolžnika namreč ne smejo prizadeti drugega, ki ni bil pozvan, da takso plača. Na tako presojo ne more vplivati dejstvo, da oba predlagatelja zastopa ista odvetnica. Pomembno je, da pritožnik na plačilnem nalogu ni bil naveden8 in zato ni mogoče šteti, da je bil pozvan na plačilo takse in opozorjen na posledice neplačila oziroma nepravočasnega plačila. O tem je bilo že zavzeto stališče tudi v sodni praksi.9

8. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v okoliščinah konkretnega primera štelo predlog za umaknjen, poseglo v pravico pritožnika, da o sporni meji doseže sodno odločitev (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 3. odst. 1. čl. ZST-1). Ker je v času po izdaji tega sklepa pritožnik takso plačal, bo moralo sodišče prve stopnje postopek nadaljevati in o predlogu vsebinsko odločiti.

1 Zakon o pravdnem postopku. 2 Zakon o nepravdnem postopku. 3 Na obrazcu plačilnega naloga z dne 17. 4. 2023 (list. št. 3) je bila v zgornjem levem kotu, nad podatki, ki opredeljujejo udeležence tega postopka, z imenom in priimkom ter naslovom navedena le prva predlagateljica. 4 Glej odločbe VSK I Cp 605/2005, VSL I Cp 246/2012, VSL I Cp 3290/2009, VSL I Cp 235/2016 in druge. 5 Glej odločbi VSL II Cp 1534/2013 in VSL II Cp 2387/2012 ter stališče dr. Vesne Rijavec v članku „Postopek ureditve meje“, objavljen v reviji Podjetje in delo, letnik 2003. 6 Zakon o sodnih taksah. 7 Obligacijski zakonik. 8 Plačilni nalog mora po 1. odst. 34. čl. ZST-1 vsebovati _osebno ime in naslov zavezanca_, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno. Na konkretnem plačilnem nalogu je bila, kot je že pojasnjeno v opombi 3, v zgornjem levem kotu, nad podatki, ki opredeljujejo udeležence tega postopka, z imenom in priimkom ter naslovom navedena le prva predlagateljica. 9 Glej sklep VS RS III Ips 64/2011 (katerega vsebina je v pritožbi, čeprav brez sklicevanja nanj, skoraj dobesedno povzeta) in sklep VSL I Cpg 715/2018.