Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju o odlogu plačila sodne takse je likvidnostno stanje pravno odločilen dejavnik.
Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep v točki II spremeni tako, da se glasi: „Predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse pred sodiščem prve stopnje se ugodi in se obveznost plačila sodne takse odloži do izdaje končne odločbe.“
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločalo tako o primarnem kot o podrednem predlogu za taksno oprostitev. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje je sodišče zavrnilo. Prav tako je zavrnilo tudi podredni predlog za odlog plačila sodne takse pred sodiščem prve stopnje.
2. Proti sklepu v 2. točki izreka vlaga pritožbo tožeča stranka. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1) ter sodišču predlaga, naj 2. točko izreka izpodbijanega sklepa bodisi razveljavi bodisi spremeni in ugodi predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse. Trdi, da nima likvidnih sredstev za plačilo sodne takse. Teh tudi ne more zagotoviti nemudoma. Sklep, da je tožeča stranka plačila sodnih taks sposobna, ker je imela v preteklem obdobju njegova partnerka na računu denarna sredstva, je napačen. Teh sredstev v tem trenutku partnerka nima in jih nima niti tožnik. Z njimi je bil kupljen delovni stroj, ki omogoča opravljanje dejavnosti tožnika. Osnovno sredstvo je namenjeno temu, da se z njim ustvarja nova vrednost. Z odločitvijo sodišča je tožeči stranki omejena pravica do sodnega varstva.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Peti odstavek 11. člena ZST-1(2) določa: pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz prejšnjega odstavka, mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
5. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa, ki ugotavlja premoženjsko stanje tožeče stranke in njenih družinskih članov, ni mogoče sklepati, da je likvidnostno stanje tožeče stranke takšno, da bi zmogla takojšnje plačilo sodne takse. Še več: Zbrano dejansko gradivo ne omogoča niti sklepa, da bi bil tožnik zmožen v krajšeročnem obdobju plačati sodno takso v višini 3.841,00 EUR (kar pomeni skoraj štiri povprečne neto plače v državi), ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ogrožena bi bila celo njegova dejavnost. Ker je tako, je pritožbeno sodišče pritožbi, ki se zavzema za odlog plačila sodne takse, ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obveznost plačila sodne takse odložilo do izdaje končne odločbe. Materialnopravna podlaga za takšno odločitev je podana v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. (1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).
(2) Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008 do Uradni list RS, št. 72/2014).