8. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Železar Štore, d.p., d.d., Štore, ki jo zastopa Franc Pevec, odvetnik v Šentjurju, na seji dne 8. decembra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 4. člena Zakona o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn (Uradni list RS, št. 111/01) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnica je delniška družba pooblaščenka, ki na podlagi Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn (Uradni list RS, št. 13/98 – v nadaljevanju ZPSZ) zastopa interese zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojenih v Železarni Štore. Navaja, da so na podlagi 5. člena ZPSZ zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci (v nadaljevanju notranji upravičenci) pridobili pravico, da iz naslova premalo izplačanih plač pridobijo do 20 odstotkov osnovnega kapitala Slovenskih železarn, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SŽ), ter da lahko v primeru prodaje posamezne odvisne družbe notranji upravičenci vložijo zahtevo za zamenjavo delnic SŽ za deleže v posamezni družbi, pri čemer ta delež ne sme presegati 20 odstotkov osnovnega kapitala družbe.

2.Z izpodbijanim 4. členom Zakona o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn (v nadaljevanju ZPPOSZ) naj bi bila notranjim upravičencem ta pravica odvzeta. Izpodbijani 4. člen ZPPOSZ naj bi v tretjem odstavku določal, da upravičenja, ki izhajajo iz drugega odstavka 5. člena ZPSZ, ne veljajo za poslovne deleže v družbah Meting – Železarna Jesenice, inženiring, svetovanje, poslovne storitve, d.o.o., Jesenice (v nadaljevanju družba Meting), Stanovanjsko podjetje Ravne – Podjetje za gospodarjenje z objekti, d.o.o., Ravne na Koroškem (v nadaljevanju družba Stanovanjsko podjetje Ravne) in Železarna Štore – Prostand Štore, Podjetje za projektno svetovanje in stanovanjsko dejavnost, d.o.o., Štore (v nadaljevanju družba Prostand). Izpodbijana ureditev naj bi notranjim upravičencem za nazaj neutemeljeno odvzela upravičenja, ki so jih ti pridobili na podlagi 5. člena ZPSZ, zato naj bi bila ureditev v neskladju s 155. členom Ustave. Z odvzemom lastninskopravnega upravičenja naj bi bilo poseženo v njihovo pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave), kršeni pa naj bi bili tudi načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Pobudnica navaja, da so notranji upravičenci v neenakopravnem položaju z drugimi notranjimi upravičenci v sistemu SŽ, zato naj bi bila ureditev v neskladju tudi z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Notranjim upravičencem naj bi bile kršene tudi druge ustavne pravice, kot so načelo pravičnosti in poštenja, zato naj bi bila ureditev v neskladju tudi s členi 5, 8, 15 in 22 Ustave.

3.Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

B.

4.Pobudnica sicer navaja, da izpodbija celotni 4. člen ZPPOSZ, iz njenih navedb v pobudi pa izhaja, da izpodbija le njegov tretji odstavek. Zato se je Ustavno sodišče v postopku preizkusa pobude omejilo le na izpodbijani tretji odstavek 4. člena ZPPOSZ.

5.Zakonodajalec je v prvem odstavku 5. člena ZPSZ določil, da lahko notranji upravičenci pridobijo do največ 20 odstotkov osnovnega kapitala SŽ, na podlagi zamenjave lastniških certifikatov in potrdil iz naslova premalo izplačanih plač za delnice SŽ, katerih imetnica je Republika Slovenija (v nadaljevanju RS). V drugem odstavku 5. člena ZPSZ je zakonodajalec uzakonil možnost, da lahko zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci v primeru prodaje posamezne odvisne družbe v okviru poslovnega sistema SŽ vložijo zahtevo za zamenjavo delnic SŽ z deleži v posamezni družbi, s tem da delež ne sme presegati 20 odstotkov osnovnega kapitala družbe. V prvem odstavku 4. člena ZPPOSZ je zakonodajalec določil, da morajo SŽ obveznosti iz kreditov, najetih na podlagi Zakona o jamstvu RS za kredite za trajna obratna sredstva SŽ (Uradni list RS št. 55/92 in nasl.), od dneva uveljavitve ZPPOSZ poravnavati iz kupnin, ki jih bodo pridobile s prodajo odvisnih družb. V tretjem odstavku navedenega člena je zakonodajalec določil, da iz drugega odstavka 5. člena ZPSZ izhajajoča upravičenja ne veljajo za poslovne deleže v družbi Meting, družbi Stanovanjsko podjetje Ravne ter družbi Prostand.

6.Očitek pobudnice, da izpodbijana določba posega v pridobljene pravice in je kot takšna v neskladju s 155. členom Ustave, je neutemeljen. Ta ustavna določba, razen pod pogoji iz drugega odstavka, prepoveduje povratni učinek pravnih aktov. Predpis učinkuje povratno tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo. S tem predpis poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnje norme (odločba št. U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, Uradni list RS, št. 34/97 in OdlUS VI, 57). V primeru izpodbijane določbe ZPPOSZ ne gre za takšno določbo. ZPPOSZ je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu (9. člen ZPPOSZ). Zato je očitek o neskladnosti z drugim odstavkom 155. člena Ustave neutemeljen.

7.Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo varstva zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države (2. člen Ustave) posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-123/92, Uradni list RS, št. 67/93 in OdlUS II, 109).

8.Z izpodbijano določbo ZPPOSZ je zakonodajalec pričakovano pravico iz 5. člena ZPSZ notranjim upravičencem omejil, vendar pa je za to po oceni Ustavnega sodišča imel razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari, in zato ni ravnal arbitrarno in ne v nasprotju z načelom zaupanja v pravo. Iz obrazložitve amandmajskega predloga v dodatnem poročilu Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko izhaja, da je zakonodajalec SŽ v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZPPOSZ zavezal, da kupnino od prodaje poslovnih deležev v odvisnih družbah porabijo namensko, za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva, najeta na podlagi jamstva RS, ter da je prek Stanovanjskega sklada Republike Slovenije načrtoval od SŽ odkupiti vse tiste odvisne družbe, ki so razpolagale s stanovanjskim fondom, obremenjenim z neprofitnimi stanovanjskimi razmerji. S tako rešitvijo je zakonodajalec zasledoval cilj, da bodo SŽ kupnino prejele pravočasno ter z njo poravnale v decembru 2001 zapadle obveznosti, za katere je RS jamčila. S tem se je RS izognila uveljavitvi jamstva bank.

9.Očitek, da je zakonodajalec z omejitvijo pričakovane pravice kršil 33. in 67. člen Ustave, je neutemeljen, saj notranji upravičenci na podlagi ZPSZ niso pridobili nobenih lastninskih upravičenj v odvisnih družbah, medtem ko jim zakonodajalec delnic SŽ ni odvzel. Pobudnica nadalje zatrjuje, da so upravičenci do lastninjenja SŽ oziroma njenih odvisnih družb v neenakem položaju z drugimi upravičenci do lastninjenja, pri čemer pa ne pojasni, v čem naj bi se ta neenakost izražala. Navaja še, da je izpodbijana določba tudi v neskladju s 5., z 8., s 15. in z 22. členom Ustave, vendar ni navedla razlogov. Zato Ustavno sodišče navedenih očitkov v tem delu ni moglo preizkusiti.

10.Ustavno sodišče je zato pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj