Jedro

Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Prevzem stvari po enem od solastnikov pride v poštev, če ta uveljavlja in izkaže upravičeno večji interes za stvar, ne pa v primeru, ko eden od solastnikov zahteva, da ga drugi izplača.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo udeležencema solastne nepremičnine vpisane v vl. št. 308 k.o. S. tako, da je nepremičnino prevzel v izključno last in posest nasprotni udeleženec s tem, da predlagateljici izplača njen solastninski delež do 40/100 v roku treh mesecev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. Prvostopno sodišče je odločilo še o stroških postopka. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da se nasprotni udeleženec ni nikoli strinjal s tem, da predlagateljičin delež ob prevzemu celotne nepremičnine v izključno last izplača na način, kot je določen v 3. in 4. odst. 122. čl. Zakona o nepravdnem postopku, zlasti v tam določenem roku. Tega nasprotni udeleženec ne more storiti, ker nima ustreznih denarnih sredstev. Poleg tega bi moralo sodišče po mnenju nasprotnega udeleženca v zvezi z izplačilom upoštevati tudi vlaganja nasprotnega udeleženca v hišo. Nepravilna je tudi valorizacija vrednosti nepremičnine, kot jo je opravil izvedenec, pa tudi samo cenjenje vrednosti nepremičnine, ker ni opravljeno po tržnih cenah, ki jih je mogoče ugotoviti le s pregledom pravnega prometa. Pritožba opozarja na določbo 122. čl. ZNP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari, le če ta ni možna pa civilna delitev oziroma prevzem po enem od solastnikov. Po mnenju pritožbe je fizična delitev nepremičnine povsem mogoča. To bi lahko sodišče ugotovilo, če bi si nepremičnino ogledalo. Opozarja, da je delež nasprotnega udeleženca le za 10 % večji od predlagateljičinega deleža. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločilo, da nasprotni udeleženec prevzame nepremičnino v svojo izključno last in posest, predlagateljici pa izplača njen solastninski delež, zato, ker je izhajalo iz tega, da med strankama obstoji sporazum o tem, da se ne opravi fizična delitev hiše in da med strankama ni sporno, da ima nasprotni udeleženec upravičeno večji interes do solastne stvari. S takšno presojo prvostopnega sodišča pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Takšen način razdružitve solastnine, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, je nedvoumno predlagala le predlagateljica v svojem predlogu. Nasprotni udeleženec se je sicer načeloma strinjal s tem, da prevzame celotno nepremičnino in predlagateljico izplača, vendar, kot izhaja iz pripravljalne vloge nasprotnega udeleženca na list. št. 96, njegov predlog za razdružitev v smislu 3. odst. 122. čl. ZNP ni bil brezpogojen. Njegov zadevni predlog je tako mogoče šteti le kot ponudbo za sporazumno razdružitev, torej kot poravnalno ponudbo, ne pa kot izrecno uveljavljanje upravičeno večjega interesa obdržati celotno nepremičnino. Svoj večji interes je predlagatelj poleg tega, da v hiši živi in da ima večji solastninski delež izkazoval zlasti tudi z vlaganjem svojih sredstev v solastno nepremičnino, kar pa prvostopno sodišče pri odločanju o izplačilu pravilno ni upoštevalo, saj ima glede navedenega nasprotni udeleženec do predlagateljice le obligacijski zahtevek. V takšni situaciji, ko med strankama po presoji pritožbenega sodišča ni soglasja o tem, da nasprotni udeleženec prevzame celotno nepremičnino s tem, da izplača predlagateljico in ko brezpogojno tega nasprotni udeleženec tudi ni uveljavljal, bi moralo sodišče postopati v skladu z določbo 1. odst. 122. čl. ZNP in si prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari. Ali je fizična delitev nepremičnine možna ali ne, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je iz tega razloga treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje, če se stranki ne bosta drugače sporazumeli, odločilo o predlogu v skladu z določbo 1. in 2. odst. 122. čl. ZNP, oziroma če fizična delitev ne bo mogoča v skladu z 1. odst. 123. čl. ZNP, v skladu s 3. odst. 122. čl. ZNP pa le, če bo nasprotni udeleženec uveljavljal upravičeno večji interes, da prevzame nepremičnino v izključno last in posest, in če bo ta upravičeno večji interes tudi izkazal. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 166. čl. ZPP/77 v zvezi z 39. čl. ZNP.