Jedro

Dejstvo, da je bilo nekomu s sodbo kazenskega sodišča zaplenjeno premoženje na podlagi določb 3. točke 1. odstavka Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 z dne 6.2.1945), ne izključuje možnosti, da je premoženje prešlo v državno lastnino na drugi pravni podlagi že pred pravnomočnostjo navedene sodbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na Republiko Slovenijo in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom, da se dr. F. A., rojenemu 14.8.1885 in W. A., rojeni 7.10.1887 vrne premoženje, ki jima je bilo zaplenjeno s kazensko sodbo Vojaškega sodišča mesta Maribor, opr. št. Sod. 484/45 z dne 17.8.1945, odločilo o predlogu predlagateljev zaradi vrnitve premoženja na podlagi 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur. l. RS, št. 17/78-26/99, v zvezi z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, ZIKS-1, Ur. l. RS, št. 22/2000-59/2002). Navedena kazenska sodba vojaškega sodišča je bila namreč razveljavljena s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru z dne 14.6.1993 (opr. št. IV K 47/93), kazenski postopek pa ustavljen.

2.Nasprotna udeleženca Občina S. in Republika Slovenija sta se pritožila proti navedenemu vmesnemu sklepu, pritožbeno sodišče pa je pritožbi zavrnilo in potrdilo vmesni sklep sodišča prve stopnje.

3.Nasprotna udeleženka Republika Slovenija je vložila revizijo proti odločbi pritožbenega sodišča "iz revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zlasti točke 3, to je zmotne uporabe materialnega prava". Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno šteli, da je bilo pravnima prednikoma predlagateljev zaplenjeno vse premoženje na podlagi kazenske sodbe Vojaškega sodišča mesta Maribor. Po mnenju revidentke je pravni temelj podržavljenja Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile z dne 21.11.1944, ki je bil objavljen v Uradnem listu DFJ, št. 2/45, dne 6.2.1945 (v nadaljevanju - Odlok). Ta odlok je veljal z dnevom objave in vse do 14.8.1946, ko je pričel veljati Zakon o potrditvi in spremembah Odloka. Odlok je v prvem členu določal, da z dnem, ko stopi odlok v veljavo, preide v državno last tudi vse premoženje oseb nemške narodnosti, razen premoženja glede katerega veljajo izrecno naštete izjeme. F. in W. A. sta bila nemške narodnosti, zaradi česar naj bi bilo njuno premoženje podržavljeno po 2. točki 1. člena Odloka in je prešlo v državno last torej 6.2.1945. Kasnejše zaplembne odločbe niso akti o podržavljenju, temveč le ugotovitvene odločbe, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki so z zakonom določena kot predpostavka za pridobitev lastninske pravice. Te odločbe so bile tudi temelj za vknjižbo v zemljiški knjigi. Če je vse premoženje pravnih prednikov predlagateljev prešlo v državno last 6.2.1945, to isto premoženje ni moglo biti še enkrat podržavljeno v kazenskem postopku. Dejstvo, da je kazen zaplembe zapisana v kazenski sodbi ni pravno odločilno v konkretnem primeru, saj sta F. in W. A. imela premoženje na vsem območju države. Kazen zaplembe je tako lahko obsegala le tisto premoženje, ki ni bilo podržavljeno že z Odlokom, oziroma sta ga F. in W. A. pridobila po 6.2.1945. 4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagateljem, ki so nanjo odgovorili in predlagali, da revizijsko sodišče revizijo zavrne.

5.Revizija je utemeljena.

6.Sodišči prve in druge stopnje sta se postavili na stališče, da že sam obstoj pravnomočne kazenske sodbe z dne 17.8.1945 (ki določa zaplembo premoženja) pomeni da je vse premoženje pravnih prednikov predlagateljev prešlo v državno last na podlagi navedene sodbe, ki tudi izključuje uporabo določb Odloka. Pritožbeno sodišče se pri tem tudi sklicuje na "stališča sodne prakse v podobnih primerih".

7.Revizijsko sodišče ugotavlja, da je navedeno stališče, ki se sklicuje tudi na sodno prakso, zmotno in da je relevantna sodna praksa drugačna(1). Stališče sodne prakse je, da je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti ali je prešlo relevantno premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke, ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka 1. člena Odloka. V prvem primeru je premoženje prešlo v državno last po samem predpisu dne 6.2.1945, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe s katero je bila izrečena zaplemba premoženja. Sodišče bi zato moralo ugotoviti, katera od obeh možnih pravnih podlag je v konkretnem primeru pomenila prehod premoženja (glede katerega je sedaj zahtevana vrnitev) v državno last. Od tega je namreč odvisen način vrnitve zaplenjenega premoženja. Če je bilo določeno premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka, je premoženje postalo državno po samem Odloku in lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih Zakona o denacionalizacije - ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS. Ker je šlo za podržavljenje bodisi po zakonu bodisi s kazensko sodbo, niso sami po sebi odločilni vpisi v zemljiško knjigo in tudi ne odločbe zaplembnih komisij ali sodišč, saj so predstavljali le izvedbo zaplembe in so zato deklaratornega značaja.

8.Ne glede na omejene učinke navedenih zemljiškoknjižnih vpisov in odločb pa je vendarle nujna njihova preučitev zaradi ugotovitve njihove pravne podlage. Sodišči nista ugotavljali vsebine zemljiškoknjižnih vpisov (glede nepremičnin, katerih vrnitev je bila zahtevana), ker sta napačno ocenili, da je relavanten izključno obstoj kazenske sodbe o zaplembi premoženja. Glede na navedena pravilna materialno pravna izhodišča je tako treba ugotoviti ali je sporno premoženje prešlo v državno lastnino pred pravnomočnostjo kazenske sodbe, kot to trdi revidentka.

9.Odločba revizijskega sodišča ima podlago v drugem odstavku 380. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. Po tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, je odločitev o stroških revizijskega postopka pridržana za končno odločbo.

Op. št. (1): Primerjaj sodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 712/2005, II Ips 328/2003, II Ips 275/2002, II Ips 85/2004 in I Up 379/2004.