Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.

Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.

Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.

Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki potrdi.

II.Tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

II.Tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

II.Tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

II.Tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (I. točka izreka) in tožnikovo zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (I. točka izreka) in tožnikovo zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (I. točka izreka) in tožnikovo zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (I. točka izreka) in tožnikovo zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2.Zoper odločitev o stroških se je pritožil tožnik, toženka pa na pritožbo ni odgovorila.

2.Zoper odločitev o stroških se je pritožil tožnik, toženka pa na pritožbo ni odgovorila.

2.Zoper odločitev o stroških se je pritožil tožnik, toženka pa na pritožbo ni odgovorila.

2.Zoper odločitev o stroških se je pritožil tožnik, toženka pa na pritožbo ni odgovorila.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Ker tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da ni upravičen do povračila stroškov (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), niti na podlagi četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prvič, tožnikov stečajni upravitelj je prerekal prijavljeno terjatev zaradi nepopolnosti prijave terjatve, vendar naj bi bila prijava vsebovala opis vseh potrebnih dejstev in dokazov. Zato naj ne bi bilo podlage za uporabo navedene določbe. In drugič, ne bi naj šlo za položaj, ko bi bil na pravdo za ugotovitev obstoja te terjatve napoten upnik (kar da je edina situacija, ki jo ureja ta določba), pač pa je bil stečajni upravitelj napoten, da v pravdnem postopku uveljavlja zahtevek o neobstoju terjatve. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi strinja.

4.Ker tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da ni upravičen do povračila stroškov (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), niti na podlagi četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prvič, tožnikov stečajni upravitelj je prerekal prijavljeno terjatev zaradi nepopolnosti prijave terjatve, vendar naj bi bila prijava vsebovala opis vseh potrebnih dejstev in dokazov. Zato naj ne bi bilo podlage za uporabo navedene določbe. In drugič, ne bi naj šlo za položaj, ko bi bil na pravdo za ugotovitev obstoja te terjatve napoten upnik (kar da je edina situacija, ki jo ureja ta določba), pač pa je bil stečajni upravitelj napoten, da v pravdnem postopku uveljavlja zahtevek o neobstoju terjatve. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi strinja.

4.Ker tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da ni upravičen do povračila stroškov (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), niti na podlagi četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prvič, tožnikov stečajni upravitelj je prerekal prijavljeno terjatev zaradi nepopolnosti prijave terjatve, vendar naj bi bila prijava vsebovala opis vseh potrebnih dejstev in dokazov. Zato naj ne bi bilo podlage za uporabo navedene določbe. In drugič, ne bi naj šlo za položaj, ko bi bil na pravdo za ugotovitev obstoja te terjatve napoten upnik (kar da je edina situacija, ki jo ureja ta določba), pač pa je bil stečajni upravitelj napoten, da v pravdnem postopku uveljavlja zahtevek o neobstoju terjatve. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi strinja.

4.Ker tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da ni upravičen do povračila stroškov (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), niti na podlagi četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prvič, tožnikov stečajni upravitelj je prerekal prijavljeno terjatev zaradi nepopolnosti prijave terjatve, vendar naj bi bila prijava vsebovala opis vseh potrebnih dejstev in dokazov. Zato naj ne bi bilo podlage za uporabo navedene določbe. In drugič, ne bi naj šlo za položaj, ko bi bil na pravdo za ugotovitev obstoja te terjatve napoten upnik (kar da je edina situacija, ki jo ureja ta določba), pač pa je bil stečajni upravitelj napoten, da v pravdnem postopku uveljavlja zahtevek o neobstoju terjatve. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi strinja.

5.Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku, 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (prvi odstavek 60. člena ZFPPIPP). Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati: 1. znesek glavnice terjatve, 2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (zadevno relevantni del drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 60. člena ZFPPIPP). Smisel teh pravil je, da je mogoča identifikacija terjatve, tj. da se ve, kaj je tisto, kar upnik zahteva od stečajnega dolžnika in na kakšni podlagi, tako da se o tej prijavi lahko izreče upravitelj (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP) in drugi upniki (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Zahteva za predložitev pisnih dokazil, če obstajajo, pa omogoča dosti bolj kakovostno izjavljanje, obenem pa za upnika ni pretirano obremenjujoča (če je na primer stečajni dolžnik naročil pri upniku blago, ki mu ga še ni plačal, bo upnik svoji prijavi terjatve za plačilo cene zlahka priložil naročilnico). S tega zornega kota je razumljiva določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP: "Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana." Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga (prvi odstavek 154. člena ZPP), temveč načelo krivde (po prvem odstavku 156. člen ZPP mora stranka "ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi"), katerega poseben izraz je ravno nazadnje citirana določba ZFPPIPP.

5.Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku, 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (prvi odstavek 60. člena ZFPPIPP). Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati: 1. znesek glavnice terjatve, 2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (zadevno relevantni del drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 60. člena ZFPPIPP). Smisel teh pravil je, da je mogoča identifikacija terjatve, tj. da se ve, kaj je tisto, kar upnik zahteva od stečajnega dolžnika in na kakšni podlagi, tako da se o tej prijavi lahko izreče upravitelj (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP) in drugi upniki (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Zahteva za predložitev pisnih dokazil, če obstajajo, pa omogoča dosti bolj kakovostno izjavljanje, obenem pa za upnika ni pretirano obremenjujoča (če je na primer stečajni dolžnik naročil pri upniku blago, ki mu ga še ni plačal, bo upnik svoji prijavi terjatve za plačilo cene zlahka priložil naročilnico). S tega zornega kota je razumljiva določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP: "Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana." Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga (prvi odstavek 154. člena ZPP), temveč načelo krivde (po prvem odstavku 156. člen ZPP mora stranka "ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi"), katerega poseben izraz je ravno nazadnje citirana določba ZFPPIPP.

5.Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku, 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (prvi odstavek 60. člena ZFPPIPP). Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati: 1. znesek glavnice terjatve, 2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (zadevno relevantni del drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 60. člena ZFPPIPP). Smisel teh pravil je, da je mogoča identifikacija terjatve, tj. da se ve, kaj je tisto, kar upnik zahteva od stečajnega dolžnika in na kakšni podlagi, tako da se o tej prijavi lahko izreče upravitelj (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP) in drugi upniki (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Zahteva za predložitev pisnih dokazil, če obstajajo, pa omogoča dosti bolj kakovostno izjavljanje, obenem pa za upnika ni pretirano obremenjujoča (če je na primer stečajni dolžnik naročil pri upniku blago, ki mu ga še ni plačal, bo upnik svoji prijavi terjatve za plačilo cene zlahka priložil naročilnico). S tega zornega kota je razumljiva določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP: "Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana." Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga (prvi odstavek 154. člena ZPP), temveč načelo krivde (po prvem odstavku 156. člen ZPP mora stranka "ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi"), katerega poseben izraz je ravno nazadnje citirana določba ZFPPIPP.

5.Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku, 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (prvi odstavek 60. člena ZFPPIPP). Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati: 1. znesek glavnice terjatve, 2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (zadevno relevantni del drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 60. člena ZFPPIPP). Smisel teh pravil je, da je mogoča identifikacija terjatve, tj. da se ve, kaj je tisto, kar upnik zahteva od stečajnega dolžnika in na kakšni podlagi, tako da se o tej prijavi lahko izreče upravitelj (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP) in drugi upniki (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Zahteva za predložitev pisnih dokazil, če obstajajo, pa omogoča dosti bolj kakovostno izjavljanje, obenem pa za upnika ni pretirano obremenjujoča (če je na primer stečajni dolžnik naročil pri upniku blago, ki mu ga še ni plačal, bo upnik svoji prijavi terjatve za plačilo cene zlahka priložil naročilnico). S tega zornega kota je razumljiva določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP: "Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana." Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga (prvi odstavek 154. člena ZPP), temveč načelo krivde (po prvem odstavku 156. člen ZPP mora stranka "ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi"), katerega poseben izraz je ravno nazadnje citirana določba ZFPPIPP.

6.V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu (gl. prvi do tretji odstavek 302. člena ZFPPIPP). Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške. Iz izpodbijane sodbe pa je tudi razvidno, da je tožena občina sicer napačno v vlogi s prijavo terjatve zapisala opravilno številko tožnikovega stečaja, v njej pa se je zelo jasno in določno sklicevala, da prijavlja neporavnane obveznosti iz naslova "plačila za uporabo nadomestila stavbnega zemljišča" (prav: plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) po priloženem seznamu izvršilnih naslovov, od koder je takoj vidno, da zahteva plačilo 773,16 EUR glavnice in 59,34 EUR obresti na dan 15. 11. 2022, ko se je začel stečajni postopek zoper tožnika (prim. 7. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Umetno bi bilo v takšnem primeru stališče, da toženka ni izpolnila obličnostnih zahtev iz zgoraj povzetih prvih treh odstavkov 60. člena ZFPPIPP in da jo mora zato zadeti sankcija iz zgoraj citiranega četrtega odstavka istega člena.

6.V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu (gl. prvi do tretji odstavek 302. člena ZFPPIPP). Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške. Iz izpodbijane sodbe pa je tudi razvidno, da je tožena občina sicer napačno v vlogi s prijavo terjatve zapisala opravilno številko tožnikovega stečaja, v njej pa se je zelo jasno in določno sklicevala, da prijavlja neporavnane obveznosti iz naslova "plačila za uporabo nadomestila stavbnega zemljišča" (prav: plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) po priloženem seznamu izvršilnih naslovov, od koder je takoj vidno, da zahteva plačilo 773,16 EUR glavnice in 59,34 EUR obresti na dan 15. 11. 2022, ko se je začel stečajni postopek zoper tožnika (prim. 7. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Umetno bi bilo v takšnem primeru stališče, da toženka ni izpolnila obličnostnih zahtev iz zgoraj povzetih prvih treh odstavkov 60. člena ZFPPIPP in da jo mora zato zadeti sankcija iz zgoraj citiranega četrtega odstavka istega člena.

6.V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu (gl. prvi do tretji odstavek 302. člena ZFPPIPP). Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške. Iz izpodbijane sodbe pa je tudi razvidno, da je tožena občina sicer napačno v vlogi s prijavo terjatve zapisala opravilno številko tožnikovega stečaja, v njej pa se je zelo jasno in določno sklicevala, da prijavlja neporavnane obveznosti iz naslova "plačila za uporabo nadomestila stavbnega zemljišča" (prav: plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) po priloženem seznamu izvršilnih naslovov, od koder je takoj vidno, da zahteva plačilo 773,16 EUR glavnice in 59,34 EUR obresti na dan 15. 11. 2022, ko se je začel stečajni postopek zoper tožnika (prim. 7. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Umetno bi bilo v takšnem primeru stališče, da toženka ni izpolnila obličnostnih zahtev iz zgoraj povzetih prvih treh odstavkov 60. člena ZFPPIPP in da jo mora zato zadeti sankcija iz zgoraj citiranega četrtega odstavka istega člena.

6.V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu (gl. prvi do tretji odstavek 302. člena ZFPPIPP). Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške. Iz izpodbijane sodbe pa je tudi razvidno, da je tožena občina sicer napačno v vlogi s prijavo terjatve zapisala opravilno številko tožnikovega stečaja, v njej pa se je zelo jasno in določno sklicevala, da prijavlja neporavnane obveznosti iz naslova "plačila za uporabo nadomestila stavbnega zemljišča" (prav: plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) po priloženem seznamu izvršilnih naslovov, od koder je takoj vidno, da zahteva plačilo 773,16 EUR glavnice in 59,34 EUR obresti na dan 15. 11. 2022, ko se je začel stečajni postopek zoper tožnika (prim. 7. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Umetno bi bilo v takšnem primeru stališče, da toženka ni izpolnila obličnostnih zahtev iz zgoraj povzetih prvih treh odstavkov 60. člena ZFPPIPP in da jo mora zato zadeti sankcija iz zgoraj citiranega četrtega odstavka istega člena.

7.Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep (po petem odstavku 128. člena ZPP se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep) potrdilo (353. v zvezi s 366. členom ZPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, trpi tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

7.Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep (po petem odstavku 128. člena ZPP se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep) potrdilo (353. v zvezi s 366. členom ZPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, trpi tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

7.Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep (po petem odstavku 128. člena ZPP se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep) potrdilo (353. v zvezi s 366. členom ZPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, trpi tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

7.Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep (po petem odstavku 128. člena ZPP se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep) potrdilo (353. v zvezi s 366. členom ZPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, trpi tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 156, 156/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 156, 156/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 156, 156/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 156, 156/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.