Jedro

Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu procesni akt, se pri odločanju o utemeljenosti revizije vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta praviloma ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 85. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.11.2005, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Novo mesto z dne 9.9.2005. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 12.7.2005, s katero je bilo odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke. Sklicuje se na določbe 240. in 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navaja, da je iz predloženih spisov razvidno, da je bila odločba Upravne enote Novo mesto o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vročena pooblaščencu tožnika L. nepremičnine, B.B., s.p., dne 16.7.2005, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, ki se nahaja med upravnimi spisi. Pritožbeni rok je začel teči 17.7.2005 in se je iztekel v ponedeljek 1.8.2005. Ker je bila pritožba vložena 3.8.2005, torej po preteku 15-dnevnega roka, je prepozna. Iz vseh podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila tožnikova pritožba poslana na številko 07 33 22 102, ki pa ni številka telefaksa navedene upravne enote, temveč iz vsem dostopnega telefonskega imenika izhaja, da gre za številko gospodarske družbe. Iz pritožbenih navedb zoper prvostopenjski sklep izhaja, da naj bi tožnik za to številko zvedel iz rokovnika Gospodarskega vestnika. Sodišče prve stopnje meni, da je evidenca telefonskih številk lahko le veljavni telefonski imenik, ki ga izdaja in ažurira Telekom. Ne more pa se tožnik uspešno sklicevati na telefonsko številko, ki naj bi bila objavljena v rokovniku, ki ga izdaja Gospodarski vestnik.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je predložil kot dokaz rokovnik Gospodarskega vestnika, ki ga uporabljajo pravniki in drugi strokovnjaki pri svojem delu, in v katerem je vpisana številka faksa od upravne enote, na katero je bila naslovljena pritožba. Ni dolžnost stranke vedno preverjati zadnjo spremembo pri nekem organu, saj je to zaradi dnevnega spreminjanja številk praktično nemogoče. Upravna enota v času pritožbe ni več imela te telefonske številke, saj jo je spremenila in zamenjala z drugo. Posledic pa ne more nositi tožnik. Ker je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovilo, je posledično napačno uporabilo materialni predpis. Upravna enota ni z ničemer izkazala ali dokazala, da telefonske številke 07 33 22 102 nima več ali pa jo mogoče ima še vedno. Upravna enote je le zatrjevala, da te številke nima, sodišče pa je takšnim trditvam verjelo. Predlaga, da vrhovno sodišče v celoti razveljavi izpodbijano sodbo in pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženo stranko pa zaveže k plačilu stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbo, ki jo je tožnik vložil v skladu s pravnim poukom iz izpodbijane sodbe, ki je bila izdana po pravilih ZUS, je vrhovno sodišče presojalo po pogojih prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1 in jo, ker ne izpolnjuje pogojev za nadaljnjo obravnavo kot pritožba, obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnikova pritožba zoper odločbo organa prve stopnje o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora poslana po pošti po poteku 15-dnevnega roka od vročitve prvostopne odločbe tožnikovemu pooblaščencu. Slednjemu je bila namreč odločba vročena dne 16.7.2005, tako da je pritožbeni rok začel teči dne 17.7.2005, iztekel pa se je dne 1.8.2005. Ker je bila tožnikova vloga z dne 3.8.2005, z naslovom: "Pritožba zoper odločbo, št. ...", vročena upravnemu organu prve stopnje dne 3.8.2005, je takšna pritožba prepozna. Zato je bil izdan sklep o zavrženju takšne prepozno poslane pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP. Po tej zakonski določbi, če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Tožnik ni uspel v upravnem postopku izkazati, da je vlogo z dne 28.7.2005, na katero se sklicuje v upravnem sporu, poslal na v telefonskem imeniku objavljeno številko telefaksa Upravne enote Novo mesto. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je revizijsko sodišče vezano na navedene dejanske okoliščine, ugotovljene v upravnem postopku. Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu procesni akt, se pri odločanju o utemeljenosti revizije vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta, praviloma ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 85. člena ZUS-1. Bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu revizijsko sodišče ni našlo.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Ker tožnik z revizijo ni uspel, nosi sam svoje stroške postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).