Jedro

Ker je torej delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI možno pridobiti tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, pa vzgojo in izobraževanje vseeno izvajajo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je tožnica izpolnjevala pogoj zahtevanih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep sveta toženke z dne 7. 2. 2020 o imenovanju A. A. za ravnateljico, toženki naložilo, da v roku 30 dni ponovi postopek izbire ter razveljavilo sklep toženke z dne 3. 12. 2019 o zavrženju tožničine vloge. Presodilo je, da je toženka neupravičeno zavrgla vlogo tožnice, s katero se je prijavila na razpisano mesto ravnateljice toženke, ker tožnica izpolnjuje razpisni pogoj petih let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s takšno presojo, zavrnilo pritožbi toženke in stranske intervenientke ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 10/2022 in VIII Dor 13/2022 z dne 15. 2. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni zgolj delovne izkušnje, pridobljene v zavodih na področjih iz 1. člena ZOFVI in torej javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja, za izvajanje katerih so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov v skladu z ZOFVI, ali pa pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni tudi druge delovne izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, torej tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.

4. Toženka v reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je med strankama sporno predvsem to, ali tožnica izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI - ''najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju''. Delovnih izkušenj ni možno presojati le po vsebini, neodvisno od tega, kje so pridobljene. Relevantne so le izkušnje, pridobljene pri izvajalcu, ki dejavnost vzgoje in izobraževanja izvaja po javno veljavnem izobraževalnem programu in je vpisan v razvid pri ministrstvu. To so zavodi, ki delujejo na področjih iz 1. člena ZOFVI. Bolnišnica A, kjer naj bi tožnica pridobila zahtevane delovne izkušnje, ni bila vpisana v razvid izvajalcev, ker vzgojno-izobraževalna dejavnost predšolskih invalidnih otrok v A. ni bila usklajena s sistemom vzgoje in izobraževanja. Toženka določbe 53. člena ZOFVI ni razlagala strožje, kot je predpisana, ampak je pravilno uporabila sistemsko in teleološko razlago. Sklicuje se na 1. člen (ki določa pogoje za veljavno opravljanje vzgoje in izobraževanja na taksativno določenih področjih), 5. člen (ki določa, kdo lahko opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja), 6. člen (ki določa, kdo so lahko izvajalci vzgoje in in izobraževanja), 9. člen (po katerem se lahko vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami izvaja le po veljavnih programih), in 10. člen (ki opredeljuje javno službo na področju vzgoje in izobraževanja) iz I. poglavja ZOFVI, na II. poglavje (ki predpisuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji program vzgoje in izobraževanja pridobi javno veljavnost) ter zlasti na 34. člen ZOFVI, po katerem lahko izvajalci vzgoje in izobraževanja veljavno opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja šele po vpisu v razvid. Ker tožničin delodajalec dejavnosti vzgoje in izobraževanja ni izvajal po določilih ZOFVI, ni mogoče šteti, da je tožnica pri njem pridobila delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju.

5. Vrhovno sodišče je prejelo umik revizije z dne 8. 4. 2022, ki ga je vložila B. B., nova ravnateljica toženke, sicer pa tožnica v tem sporu. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Ker tega ravnateljica toženke ni izkazala, umika revizije ni mogoče upoštevati.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Tožnica ni bila izbrana za ravnateljico toženke na podlagi razpisa z dne 11. 10. 2019 (Ur. l. RS, št. 61/19), ki je glede pogojev za imenovanje na navedeno funkcijo določal, da mora kandidat izpolnjevati pogoje v skladu s prvim odstavkom 53. in 107.a členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 in nasl.) ter 40. členom Zakona o vrtcih (ZVrt, Ur. l. RS, št. 12/96 in nasl.)1, in sicer da: - izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca; - ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju; - ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor; - ima opravljen ravnateljski izpit. 9. Našteti pogoji so prepis določbe prvega odstavka 53. člena ZOFVI, po kateri je za ravnatelja javnega vrtca lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. 10. Ta določba ne predpisuje, da pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju pomeni le delovne izkušnje, pridobljene v zavodih na področjih iz 1. člena ZOFVI2, ki so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v skladu s 34. členom ZOFVI3. Toženka vztraja, da je treba delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI razlagati na takšen način, saj je ravno zato, ker tožničin delodajalec (A.) ni bil vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, zavrgla vlogo tožnice, s katero se je prijavila na razpis.

11. Tožnica je zato uveljavljala sodno varstvo na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.), ki neizbranemu kandidatu omogoča, da v petnajstih dneh po prejemu obvestila o izbiri zahteva sodno varstvo, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Sodišči druge in prve stopnje sta presodili, da je napačno zavrženje tožničine vloge bistveno vplivalo na nezakonito izbiro ravnateljice. Pri tem sta določbo prvega odstavka 53. člena ZOFVI uporabili tako, da delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju niso vezane le na zavode, vpisane v razvid iz 34. člena ZOFVI.

12. Sodišči druge in prve stopnje sta namreč ugotovili, da ima tožnica zahtevane izkušnje v vzgoji in izobraževanju, četudi je njen delodajalec primarno opravljal zdravstveno dejavnost. Upoštevane so bile delovne izkušnje v obdobju od 2006 do 20134, ko je bila tožnica v A. zaposlena kot vodja vzgojno varstvene enote v okviru Oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo ..., ki je izvajal vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami oziroma dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje5, finančna sredstva v tej zvezi (tudi za plače) pa je zagotavljalo ministrstvo za šolstvo in šport. 13. Glede na omejeni okvir revizije toženka ne nasprotuje več ugotovitvi, da so bile tožničine delovne izkušnje po vsebini ustrezne, torej pridobljene v vzgoji in izobraževanju, vztraja pa pri stališču, da jih ni mogoče upoštevati, ker tožničin delodajalec ni bil vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Kot že rečeno, določba prvega odstavka 53. člena ZOFVI takšnega pogoja ne predpisuje, toženka pa se ob sklicevanju na druge določbe tega zakona zavzema za razlago sporne določbe na način, da je treba upoštevati tudi navedeni pogoj.

14. Gre za določbe ZOFVI, ki se (kot izhaja tudi iz toženkinih kratkih opredelitev bistva določb v reviziji) nanašajo na opravljanje vzgoje in izobraževanja v skladu z določbami tega zakona (kar je povezano z organizacijo, upravljanjem in s financiranjem, z javno veljavnostjo programov ter nenazadnje z vpisom v razvid). Takšen pravni okvir pa ni odločilen za vsebinsko presojo, ali je delavec pridobil izkušnje v vzgoji in izobraževanju. Prav tako iz določb ZOFVI ni mogoče izpeljati razlage, da se delovne izkušnje po 53. členu ZOFVI upoštevajo le, če je izpolnjen še dodatni pogoj na strani delodajalca – njegov vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Zgolj to, da tožničin delodajalec ni bil izvajalec vzgoje in izobraževanja po določilih ZOFVI, ni razlog, da tožnica z delom pri njem ni mogla pridobiti izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

15. Pri tem ni nepomemben sklep seje kolegija ministra z dne 20. 4. 2009, ki ga stranski invervenient omenja v dveh listinah iz leta 2019, da se poleg delovnih izkušenj v zavodih, ki so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, upoštevajo tudi delovne izkušnje, pridobljene v zavodih, ki opravljajo razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju v skladu z 28. členom ZOFVI6 (med te sodijo npr. Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno in strokovno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Šola za ravnatelje). Gre za opravljanje dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kot se glasi naslov poglavja zakona, v katerem se nahaja citirani člen. Že iz navedenega je torej sklepati na širši krog delodajalcev, pri katerih je možno pridobiti delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju - poleg tistih, ki so vpisani v razvid iz 34. člena ZOFVI.

16. Sploh pa se pojem ''vzgoja in izobraževanje'' nanaša na širše področje kot ga ureja ZOFVI (ki npr. v ničemer ne ureja visokošolskega, univerzitetnega izobraževanja), kar pomeni, da segajo možnosti za pridobivanje delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju izven okvira, ki je začrtan z ZOFVI.

17. Ker je torej delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI možno pridobiti tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, pa vzgojo in izobraževanje vseeno izvajajo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je tožnica izpolnjevala pogoj zahtevanih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Zato je bilo njenemu zahtevku pravilno ugodeno.

18. Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

19. Ker toženka z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).

20. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Določbi 40. člena ZVrt (ki se nanaša na izobrazbene pogoje) in 107.a člena ZOFVI (ki se nanaša na ne/kaznovanost) za odločitev o reviziji nista pomembni. 2 To so po prvem odstavku 1. člena ZOFVI področja: - predšolske vzgoje, - osnovnošolskega izobraževanja, - vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, - osnovnega glasbenega izobraževanja, - nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, - srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, - višjega strokovnega izobraževanja, - vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih, - izobraževanja odraslih. 3 Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo (prvi odstavek). Vrtec oziroma šolo se vpiše v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo (drugi odstavek). 4 Vlada RS je 17. 12. 2013 sprejela sklep o prenosu vzgojno-izobraževalne dejavnost otrok in mladine s posebnimi potrebami iz A. na javni vzgojno izobraževalni zavod Center za usposabljanje invalidnih otrok ... 5 Na to dejavnost se je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. l. RS, št. 2/02 in nasl.) skliceval tudi Odlok vlade o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju A. z dne 12. 3. 2002. V prilogi II (Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti) kasnejše Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/07 in nasl.) je pojasnjeno, da pod področje izobraževanje spada predšolska vzgoja, pod to pa spada vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. 6 Po prvem odstavku 28. člena ZOFVI se lahko ustanovijo javni zavodi za namen izvajanja naslednjih nalog: - priprava strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov in ministrstva, - razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula,- razvojno raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja,- razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja,- spremljava in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ter upravljanja in vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov,- izvajanje svetovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja,- organiziranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev,- izvajanje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami,- pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov, - izvajanje zunanjih preverjanj znanja, - šolske in obšolske dejavnosti, - mobilnost mladine in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,- organizacija šolskih tekmovanj,- muzejska dejavnost na področju vzgoje, izobraževanja, športa in - drugih nalog s področja vzgoje in izobraževanja. Po drugem odstavku 28. člena ZOFVI akte o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.