Jedro

Če je med strankama sporno, ali je bila tožba veljavno umaknjena ali ne, je o tem kot o predhodnem vprašanju mogoče odločiti s posebnim sklepom. Ugotovitev, da tožba ni umaknjena, ni v nasprotju z določbami ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožba tožeče stranke ni umaknjena.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da odločbe, kakršno je izdalo prvostopno sodišče v obravnavanem primeru, zakon o pravdnem postopku ne pozna. Glede vsebine izpodbijanega sklepa pa navaja, da je iz dokaznega postopka mogoče ugotoviti, da je bila neizpodbitna volja pokojnega tožnika, da se tožba umakne. Nadalje tožena stranka pojasnjuje, da njen pooblaščenec ni mogel nesti umika tožbe na sodišče, ker toženčev pooblaščenec ne more umakniti tožbe tožnikovega pooblaščenca, saj gre za dva nasprotujoča si položaja.

Sam tožnik pa je bil fizično popolnoma oslabel in ni zaupal nikomur razen toženkinemu pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku ne našteva izčrpno, v katerih primerih izda sodišče sklep, pač pa določa, da sodišče odloči s sklepom vselej, kadar ne odloči s sodbo (čl. 129/3 ZPP). Sodišče odloča s sklepom tudi o obstoju ali neobstoju procesnih predpostavk. V obravnavanem primeru se je tekom postopka postavilo vprašanje, ali je tožeča stranka umaknila tožbo ali ne. Vložena tožba je osnovna predpostavka za začetek in nadaljevanje pravdnega postopka in je zato prvostopno sodišče povsem pravilno v smislu člena 132 ZPP odločilo o tem vprašanju pred odločanjem o glavni stvari. Izpodbijani sklep je tako po oceni pritožbenega sodišča formalno pravilen, saj v zakonu o pravdnem postopku ni nobenih ovir za izdajo takšnega sklepa. Glede na to, da je bila med strankama sporna veljavnost izjave o umiku tožbe, pa je bila izdaja takšnega sklepa tudi smiselna.

Pritožbeno sodišče pa tudi nima nobenih pomislekov glede pravilnosti same vsebine izpodbijanega sklepa. Umik tožbe učinkuje, tako kot ostala pravdna dejanja strank, če je opravljen v predpisani obliki (čl. 14 ZPP). Izjava o umiku tožbe mora biti jasna, nedvoumna in podana na sodišču (pisno ali ustno na naroku). Izjavo z dne 12.10.1992 pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče šteti le kot naročilo pooblaščencu tožene stranke, naj tožbo umakne, ne pa kot veljavno izjavo o umiku tožbe. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 380. člena pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.