Jedro

Zavarovanje dokazov po ZPP ni namenjeno temu, da bi pravdno sodišče lahko izdalo odredbo o zasegu predmetov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom II R 92/2017 z dne 13. 3. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov, ki se je po predlogu glasil: "1. Postavi se izvedenec za informacijsko varnost in računalniško forenziko po izbiri sodišča. Izvedba prevzema dokazov in zavarovanje dokazov se opravi po izvršitelju B. D. Obdelava podatkov tako prevzetih in zavarovanih dokazov se zaupa družbi E.& Y.. 2. Izvršitelju in izvedencu se naloži: - da ob prisotnosti predstavnika družbe predlagateljice v prostorih družbe P.Z oziroma pri stečajnemu upravitelju družbe P. izvedeta zavarovanje dokazov, in sicer: - e-poštnega predala (mailbox) ... in ... osebe S. Z. (aktivni, kot tudi arhivske varnostne kopije); - elektronsko korespondenco osebe D. Z., ki se nahaja v arhivskih kopijah v "My Documents"; - elektronsko korespondenco osebe S. Z., ki se nahaja v arhivskih kopijah v "My Documents"; - da neposredno od ponudnika e-poštnih predalov ..., in sicer T. d.d., pridobi in izvede zavarovanje dokaza, in sicer: - e-poštni predal ... osebe D. Z. (aktivni, kot tudi arhivske varnostne kopije); - da neposredno od ponudnika e-poštnih predalov ..., in sicer ..., pridobi in izvede zavarovanje dokaza, in sicer: - e-poštni predal ... osebe D. Z. (aktivni, kot tudi arhivske varnostne kopije); - da ob prisotnosti predstavnika družbe predlagateljice v prostorih na naslovu nasprotnega udeleženca D. Z. in na naslovu S. Z. izvedeta zavarovanje dokazov, in sicer: - prenosni računalnik znamke HP, model ..., št. dela: ..., inventarna številka ..., ki ga je uporabljal D. Z., - prenosni računalnik znamke HP, model ..., št. dela:..., inventarna številka ..., ki ga je uporabljal S. Z., - prenosni računalnik znamke SONY, model ..., inventarna številka ..., ki g aje uporabljal D. Z., - prenosni računalnik znamke SONY, model ..., inventarna številka ..., ki ga je uporabljal D. Z., ki so relevantni za potrebe nadaljnjih postopkov. Izvedenec naj tako zavarovane podatke pod točko 2. da v obdelavo družbi E. & Y.. in tako obdelane podatke nato preišče v skladu s pravili forenzične stroke ter to zavede v pisnem izvidu. Preiskava naj se opravi na vseh podatkih, ki so nastali ali bili spremenjeni od vključno leta 2008 dalje. Vse v roku 90 dni po vročitvi tega sklepa izvedencu. Pri pregledu in zavarovanju dokazov naj se izvedejo vsi dokazi, ki se nanašajo na zgoraj pod točko 2. tega predloga opisana dejanja glede financiranja P. preko odvisnih družb, financiranja D. Z. in poplačila njegovih dolgov preko kompenzacij ter financiranja izgradnje poslovnega centra H., ter morebitne ostale podatke, ki bi lahko bili pomembni za dokazovanje zgoraj navedenih ali s tem povezanih protipravnih ravnanj nasprotnih udeležencev. Imenovani izvedenec se naj o vsebini, ki je predmet zavarovanja dokazov po tem predlogu in pridobitvi iskalnih pojmov in ključnih besed ter potrditvi le teh posvetuje s pooblaščencem družbe predlagateljice in predstavnikom družbe E. & Y.. Izvedenec naj tako zavarovane dokaze oštevilči in napravi poimenski seznam zavarovanih dokazov in jih klasificira na način, da bo v tako izvedene oziroma zavarovane dokaze možen vpogled, ki ga bosta predlagatelj in nasprotni udeleženci izvedla na način opisan pod točko 3 predloga tega sklepa. 3. Izvedenec naj nato povabi družbo predlagateljico in družbo E. & Y. ter izvede naslednji postopek vpogleda v zavarovane dokaze: - Z opisanim načinom pod točko 3. predloga tega sklepa ter skladno s načeli forenzične stroke, se izvede vpogled v zavarovane digitalne podatke ter omogoči vpogled tako, da naj izvedenec oštevilči in napravi poimenski seznam zavarovanih dokazov in jih klasificira na način, da bo v tako izvedene oziroma zavarovane dokaze možen vpogled ter ocena njihove vsebine oziroma pomembnosti; - Izvedenec povabi družbo predlagateljica in družbo.E. & Y. na vpogled v tako zavarovane dokaze; - Na vpogledu predlagateljica izloči irelevantne dokaze in podatke, ki se ne nanašajo na vsebino očitanih kršitev nasprotnih udeležencev; - Dokaze, ki po mnenju družbe predlagateljice kažejo oziroma dokazujejo kršitve, kot so navedene v tem predlogu in jih kot takšne na tem vpogledu določi predlagateljica, izvedenec izvede, jih zavaruje in pripravi za vročitev družbi predlagateljici. 4. Tako izvedeni oziroma zavarovani dokazi (brez dokazov/podatkov, ki predstavljajo poslovne skrivnosti družbe predlagateljice) se nato vročijo vsem strankam oziroma vsaka stranka prejme svojo kopijo in o tem izvedenec pripravi pisni izvid, ki ga pošlje naslovnemu sodišču. Izvedenec o postopkih preiskav in zavarovanja dokazov vodi zapisnike in jih skupaj s pisnim izvidom s prilogami ter kopijami trdih diskov in drugih nosilcev (v 1 izvodu) pošlje naslovnemu sodišču, ki jih sodišče hrani do konca postopka in se jih ne vroča nobeni od strank. 5. O predlogu za zavarovanje dokazov se odloči brez poprejšnje izjave nasprotnih udeležencev. 6. Izvedba prevzema zavarovanih dokazov oz. zavarovanje dokazov, ter preiskava zavarovanih dokazov se začne še pred vročitvijo sklepa nasprotnim udeležencem v okviru postopka pod točko 2. in 3. tega sklepa. 7. Sodni vročevalec T. T., detektiv, je dolžan s tem sklepom, ta sklep vročiti nasprotnim udeležencem po zaključku izvedbe zavarovanja dokazov iz točke 3. tega sklepa." Predlagatelj je v predlogu navedel, da je D. Z. za družbo P. sklenil posojilne pogodbe, katere direktor je bil sam in je podpisoval pogodbe v imenu obeh pogodbenih strank, na podlagi katerih je iz družbe počrpal več kot 6,2 milijona EUR. Nadalje je storil še več protipravnih dejanj, s čimer je storil več delovno pravnih, disciplinskih ter civilnopravnih in kazenskih deliktov. S tem pa obstaja delovnopravna, odškodninska in kazenska odgovornost nasprotnih udeležencev. Zato predlaga, da sodišče izda odredbo, s pomočjo katere se dovoli zavarovanje in pregled elektronskih poštnih predalov (aktivnih in arhivskih kopij ter trdih diskov in prenosnih računalnikov) nasprotnih udeležencev. Podatki, pridobljeni neposredno s strani predlagateljice oziroma morebitno angažiranje forenzikov neposredno s strani predlagateljice ter pridobitev predpravdnega izvedenskega mnenja glede na določila Zakona o pravdnem postopku bi skladno s sodno prakso pomenila le trditveno podlago na strani predlagateljice. Ponovljivost ponovnega forenzičnega pregleda z angažiranjem sodnega izvedenca pa bi bila s tem izgubljena, saj je narava forenzičnega pregleda elektronskih naprav takšna, da se lahko vzpostavi utemeljen dvom v pristnost kasneje zavarovanih dokazov. Zato je potrebno hitro in pravilno zavarovati dokaze zaradi njihove procesne vrednosti v kasnejših postopkih. Sodišče prve stopnje je takšen predlog predlagateljice zavrnilo, saj iz njenih navajanj izhaja, da predlagateljica zasleduje cilj zasega, zavarovanje in pregleda več prenosnih računalnikov oziroma njihovih trdih diskov, e-poštnih predalov in elektronske korespondence. S takšnim ravnanjem pa bi se izvršil poseg v ustavno zagotovljene pravice posameznika iz drugega odstavka 37. člena Ustave RS. Iz vsebine te ustavne določbe je razvidno, da se lahko v komunikacijsko zasebnost poseže le za potrebe kazenskega postopka ali zaradi varnosti države, če imetniki ne podajo vnaprejšnje pisne privolitve, saj se preiskava elektronske naprave lahko opravi le na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča (drugi in tretji odstavek 219.a člena ZKP). Preiskava elektronske naprave pa obsega tri faze: zaseg, zavarovanje in pregled. Zavarovanje dokazov v pravdnem postopku pa je urejeno v določilih 264. do 268. člena ZPP. Sodišče je zaključilo, da čeprav je predlagateljica v konkretnem primeru predlagala postavitev izvedenca, pa po prepričanju sodišča ni predlagala izvedbe dokaza (kamor sodi na primer ogled, branje listin, zaslišanje strank, priče ali izvedenca), temveč dejanje oziroma ukrepe s katerimi bi ji bilo omogočeno zbiranje podatkov, ki bi jih lahko v morebitnem kasnejšem sodnem postopku uporabila kot dokaz. Cilj, ki ga je predlagateljica z obravnavanim predlogom zasledovala, je zbiranje dokaznega gradiva in ne izvajanje dokazov, kar jasno izhaja iz vsebine 3. in 4. točke njenega predloga za zavarovanje dokazov. Ključnega pomena pa je, da je predlagateljica s predlogom, ki ga je vložila v civilnem postopku, želela doseči ukrepe, katerih izvedba je po Ustavi RS pridržana izključno kazenskemu postopku in jih ZKP ureja kot preiskovalna dejanja, medtem ko pravni red tovrstnega posega v pravico do zasebnosti za potrebe odškodninskih ali delovnopravnih sporov, na katere se je predlagateljica sklicevala, ne dopušča. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi najprej ponavlja svoje navedbe iz predloga za zavarovanje dokazov. Po njenem mnenju je predlagateljica jasno opredelila dokaze, ki naj se izvedejo in je zato prepričanje naslovnega sodišča o nasprotnem zmotno. Predlagateljica je izkazala nujnost zavarovanja dokazov, sodišče prve stopnje pa se do teh njenih trditev ni opredelilo. Nato ponavlja okoliščine, ki bi pomenile nevarnost za nezmožnost kasnejšega izvajanja predlaganih dokazov. Po mnenju pritožbe sodišče ni obrazložilo in ni navedlo materialnopravne podlage o tem zakaj je sodišče zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov tudi iz razloga, da je edini cilj predlagateljice pridobivanje dokazov in da je izvedba preiskovalnih ukrepov pridržane izključno kazenskemu postopku, ki so v ZKP urejene kot preiskovalna dejanja in da za potrebe odškodninskih ali delovnih upravnih sporov slovenski pravni red tovrstnega posega v pravico do zasebnosti ne dopušča. Po mnenju predlagateljice je zavarovanje dokazov in izvedba dokazov z izvedencem forenzične stroke v predpravdnem postopku zakonsko dovoljena in ni tuja praksi na slovenskih sodiščih. Tudi izvedba dokaza z izvedencem forenzične stroke sodi v ta okvir. Predlagateljica je želela zavarovati dokaze oz. izvesti dokaze prav zaradi potrebe kasnejšega pravdnega postopka in dokazati protipravnost dejanja nasprotnih udeležencev in ugotoviti obseg ter dokaze za oceno višine storjene poslovne škode, ki je posredno nastala predlagateljici zaradi prenosa terjatve nanjo. Zato se je predlagateljica poslužila instituta zavarovanja dokazov. Predlagateljica ni želela poseči v pravico do zasebnosti nasprotnih udeležencev. V skladu s sodno prakso bi zbiranje teh dokazov pomenilo le trditveno podlago na strani bivših predlagateljic. Ponovljivost ponovnega forenzičnega pregleda z angažiranjem sodnega izvedenca v pravdnem postopku pa bi bila s tem izgubljena, saj je narava forenzičnega pregleda elektronskih naprav takšna, da se lahko vzpostavi utemeljen dvom v pristnost kasneje zavarovanih dokazov. Z zavarovanjem dokazov želi predlagateljica zavarovati dokaze glede protipravnih dejanj nasprotnih udeležencev in ugotoviti obseg ter dokaze za oceno višine storjene poslovne škode, ki je posredno nastala predlagateljici. Mnenja je, da je zato pritožba utemeljena ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sklep in pritožba nista bila vročena nasprotnim udeležencem.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da bi z izvedbo takšnega načina zavarovanja dokazov, kot ga je konkretno predlagala predlagateljica in ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v izrek sedaj izpodbijanega sklepa pomenilo takšno naravo sklepa, ki bi pomenil poseg v ustavno varovane pravice do zasebnosti iz 37. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je predlagateljica dejansko predlagala izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj, pred izvedbo kazenskega postopka. Če imetniki in uporabniki elektronske naprave ne podajo vnaprejšnje pisne privolitve, se preiskava elektronske naprave lahko opravi le na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča (drugi in tretji odstavek 219. a člena ZKP). Preiskava elektronske naprave namreč obsega tri faze: zaseg, zavarovanje in pregled. Odredbo o zasegu pa lahko izda le kazensko sodišče v okviru izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Iz vsebine predloga zavarovanja dokazov pa izhaja, da predlagateljica dejansko predlaga zaseg predmetov, pravdno sodišče pa nima v Zakonu o pravdnem postopku takšnih pooblastil, da bi lahko izdalo odredbo o zasegu predmetov in da bi se ta zaseg opravil s posredovanjem sodnega izvršitelja, nato pa bi se ti predmeti dali v obdelavo predlagani družbi (po predlogu predlagateljice družbi E. & Y.) Zavarovanje dokazov po Zakonu o pravdnem postopku ni namenjeno in pravdno sodišče nima v določbah o zavarovanju dokazov pooblastil, da bi izdajalo odredbe o zasegu predmetov. Po določbah ZPP se zavarovanje dokazov izvede na predlog stranke, če obstoji utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti, ali da bo njegova izvedba pozneje težja (264. člen ZPP). V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo in razloge zaradi katerih meni, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja (266. člen ZPP). Po teh določbah se torej lahko izvedejo dokazi, ki so opredeljeni v Zakonu o pravdnem postopku in zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, pa čeprav je v konkretnem primeru predlagateljica predlagala na koncu postavitev izvedenca, da s tem ni predlagala izvedbe dokazov (kamor sodijo npr. ogled, branje listin, zaslišanje stranke, priče ali izvedenca), temveč dejanja oziroma ukrepe, s katerimi bi ji bilo omogočeno zbiranje podatkov, ki bi lahko v morebitnem kasnejšem sodnem postopku bili uporabljeni kot dokaz. Cilj, ki ga je predlagateljica z obravnavanim predlogom zasledovala, je zbiranje dokaznega gradiva in ne izvajanje dokazov, kar jasno izhaja iz vsebine 3. in 4. točke njenega predloga za zavarovanje dokazov. Tudi po zaključku sodišča druge stopnje pa predlagateljičin predlog za zavarovanje dokazov temelji na posplošenih trditvah o tem, da se za dokazovanje protipravnosti, kasneje ne bodo mogli več izvajati dokazi. Glede protipravnosti ravnanja bi torej predlagateljica morala navesti, katera dejstva, v zvezi z dokazovanjem tega pravnega instituta želi zavarovati s predhodnim izvajanjem posameznih dokazov. Predlagateljica pa je le na splošno navedla, da želi dokazovati protipravnost ravnanja nasprotnih udeležencev ter višino škode, to pa ni namen inštituta zavarovanja dokazov. V okviru postopka za zavarovanje dokazov, sodišče ne opravlja poizvedb in ne išče trditev za tožečo stranko, ki jih bo nato zatrjevala v postopku, saj bi s tem obšlo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Zato gre za dokaz informativne narave, ki bi bil dovoljen le, če stranka ne more poznati dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati na podlagi trditvenega bremena1 . Pri tem pa je poudariti, da ima stranka v pravdnem postopku glede izročitve listin možnost uporabe drugih institutov 2 .

6. Glede na obrazloženo se zato sodišče prve stopnje v nadaljevanju ni bilo dolžno opredeljevati tudi še o navedenih dejstvih zaradi katerih predlagateljica misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja.

7. S pritožbenimi navedbami, kjer je predlagateljica navedla, da bi se ravno s predlogom za zavarovanje dokazov izognila riziku, da bi nedovoljeno posegla v pravico do zasebnosti nasprotnih udeležencev, saj bi brez sodne odredbe in izvedbe forenzičnih pregledov elektronskih poštnih predalov lahko ob določenih dodatnih pogojih to predstavljalo kršitev ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti, ni omajala pravilne materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje, da bi ugoditev takšnemu predlogu, kot ga je podala predlagateljica v civilnem sodnem postopku to pomenilo neposredno kršitev 37. člena Ustave Republike Slovenije in v njej določene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tudi iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno, predlog predlagateljice zavrnilo.

8. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi 2. točke določbe prvega odstavka 365. člena ZPP, ob uporabi določbe 37. člena ZNP, pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile očitane bistvene kršitve določb ZPP in tudi ne tiste, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo vso citirano materialno pravo in Ustavo Republike Slovenije.

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

1 Tako tudi sklep VSL I Cp 1078/2016 z dne 1. 6. 2016. 2 Tako imenovana edicijska dolžnost, ki je opredeljena v členu 227 ZPP.