Jedro

Ker se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani sodišče seznanilo z uvedenim postopkom zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, je bilo zavezano k odreditvi prekinitve postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek v socialnem sporu.

2.Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik. Izpodbijani sklep je neutemeljen in napačno obrazložen, gre za poseg v ustavne in zakonske pravice, onemogoča se dostop do sodišča in krši 14. člen Ustave RS. Postopek v zadevi z opr. št. N 155/2022 je nerazumen in nedopusten. Gre za zaroto sodnikov. Tožbenemu zahtevku je potrebno ugoditi brez odlašanja, da se prepreči nastanek še večje škode. Zaradi postopka je prikrajšan za 350,00 EUR zaradi izgube priložnostnega zaslužka in potnih stroškov. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in postopek nadaljuje ter se mu prizna zahtevane stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5.Kot je pritožbeno sodišče obrazložilo že v več zadevah1 je pravna podlaga za izdajo sklepa o prekinitvi postopka podana v 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, kjer je določeno, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Slednjega vodi sodišče po določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP‑1). Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je urejen v določbah od 57. do 70. člena, materialna podlaga pa podana v določbah od 262. do 266. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ; Ur. l. RS, št. 15/2017). Kot izhaja iz 295. člena DZ, se kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako, da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti, določene v drugih predpisih, pa se šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku tako, da ta oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov oziroma da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika.

6.Sodišče je v 2. točki obrazložitve pojasnilo, da se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani seznanilo z uvedenim postopkom zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, ki se vodi pod opr. št. N 115/2022. Upoštevajoč, da teče postopek pod opr. št. N 115/2022, je bilo sodišče zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka, izhaja tudi iz sodne prakse.2

7.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Psp 4/2020 z dne 30. 1. 2020, Psp 35/2020 z dne 5. 3. 2020, Psp 48/2020 z dne 5. 3. 2020 in Psp 49/2020 z dne 29. 4. 2020.

2Glej sklep II Cp 1377/2019 z dne 14. 8. 2019.