Jedro

Toženki se očita neupravičen priklop oziroma neupravičena sprememba gradbenega toka v gospodinjskega, čeprav naj za to ne bi izpolnjevala pogojev. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do ugovora toženke, da je na podlagi dokumentacije utemeljeno sklepala, da ima dovoljenje za gospodinjski odjem.

Šele ko bodo vsa dejstva ugotovljena, bo lahko sodišče napravilo pravno sklepanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za neupravičen odvzem ali ne, pri tem pa bo moralo za svojo odločitev najti v določbah Splošni pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije tudi ustrezno pravno podlago. Povedano drugače: iz sodbe bo moralo biti razvidno, kako navedeni splošni pogoji zavezujejo toženko in v katerem delu jih ta ni spoštovala, da ima sedaj tožeča stranka pravico terjali plačilo v vtoževani višini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem mora toženka plačati tožeči stranki 5.051,69 EUR ter zamudne obresti, v ostalem pa ga je razveljavilo ter toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 954,99 EUR.

2. Toženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker ni šlo za neupravičen odjem, ter ni upoštevalo listinskih dokazov. Obenem je enostransko sledilo navedbam tožeče stranke ter neupravičeno zavrnilo dokazne predloge toženke, ki kažejo na popolnoma drugačno dejansko stanje. Izpostavlja še, da obstaja nepojasnjena okoliščina glede izvora električnega števca, pritožbi pa prilaga listino, ki negira navedbe tožeče stranke o izvoru spornega števca. Graja tudi višino tožbenega zahtevka, saj ta izhaja iz predpostavke, da je toženka nepooblaščeno dostopala do omarice, v kateri je nameščen števec. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno, in to do te mere, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se namreč ni ukvarjalo z ugovori toženke, ki pa so tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taki, da bi se moralo. Toženka je namreč zatrdila, da je kupila nepremičnino in od pravnega prednika prejela dokumentacijo, na podlagi katere je upravičeno sklepala, da ima podlago za priklop na električno omrežje, pa tudi sicer je priklop izvedel pooblaščen delavec tožeče stranke, zato ne more biti neupravičen. Iz soglasja z dne 23. 11. 2010, ki ga je v spis vložila tožeča stranka (priloga A 12), namreč jasno izhaja, da je bilo dano soglasje za gospodinjski odjem, pred tem pa je bila za gospodinjski odjem s tožečo stranko sklenjena tudi pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje (priloga A 11). Protispisna je zato ugotovitev sodišča v 12. točki obrazložitve, da se je hiša šele gradila in da je bil edini mogoč odjem gradbeni odjem. Sodišče prve stopnje v razlogih svoje sodbe ne pojasni očitnega nasprotja med trditvami tožeče stranke (da je toženki priklopila gradbeni odjem, ker se je hiša šele gradila) in njenimi dokazi, da je bila za to odjemno mesto že sklenjena pogodba in izdano dovoljenje za gospodinjski odjem. Pri tem ni nepomembno časovno sosledje dokumentov: tožeča stranka je s pravnim prednikom toženke 10. 12. 2010 sklenila pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje za stanovanjsko hišo v Ž., in sicer za gospodinjski odjem (priloga A 11), nato sta toženka in A. A. 2. 11. 2010 sklenila kupoprodajno pogodbo za parc. št. 1, k. o. X, (priloga A 10), nakar je tožeča stranka 23. 11. 2010 (torej v času, ko je bila toženka že lastnica) pravnemu predniku toženke A. A. izdala soglasje za gospodinjski odjem za objekt stanovanjska hiša v kraju Ž., parc. št. 1, k. o. X (priloga A 12). Vsega tega sodišče prve stopnje ni raziskalo, so pa ta dejstva pomembna, saj se toženki očita neupravičen priklop oziroma neupravičena sprememba gradbenega toka v gospodinjskega, čeprav naj za to ne bi izpolnjevala pogojev.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo v I. in III. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje se bo moralo v nadaljevanju sojenja opredeliti do ugovora toženke, da je na podlagi dokumentacije utemeljeno sklepala, da ima dovoljenje za gospodinjski odjem. Nato bo moralo ponovno zaslišati stranke in priče ter ugotoviti, kakšne vrste električni tok je delavec tožeče stranke priklapljal pri toženki in zakaj. Izpoved električarja bo moralo oceniti tudi v luči dejstva, da je na tem mestu že bil možen gospodinjski odjem, kot izhaja iz zgoraj povzetih listin. Šele ko bodo vsa ta dejstva ugotovljena, bo lahko sodišče napravilo pravno sklepanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za neupravičen odvzem ali ne, pri tem pa bo moralo za svojo odločitev najti v določbah Splošni pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 12612007 z dne 31. 12. 2007) tudi ustrezno pravno podlago. Povedano drugače: iz sodbe bo moralo biti razvidno, kako navedeni splošni pogoji zavezujejo toženko in v katerem delu jih ta ni spoštovala, da ima sedaj tožeča stranka pravico terjali plačilo v vtoževani višini.

7. Glede na odločitev pritožbenega sodišča bo (najprej) v presoji sodišča prve stopnje, ali je toženka dejstvo, da števec, ki naj bi bil neupravičeno priklopljen, takrat še ni bil izdelan, in listino, s katerim to dokazuje, navedla oziroma predlagala pravočasno. Če se bo sodišče odločilo, da sta trditev in dokaz zanjo pravočasna, bo listina podvržena dokazni oceni po 8. členu ZPP ob sprejemanju nove odločitve.