Jedro

Ker je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja tožene stranke je dne 22. 11. 2006 izdala sklep, št. 10051-882/2006/2, s katerim je na predlog inšpektorice za sistem javnih uslužbencev razveljavila odločbo predstojnika Arhiva Republike Slovenije, št. 017-7/03 Jfo z dne 28. 11. 2003, o prevedbi tožnika v uradniški naziv svetovalec II. S sklepom, št. 10051-1036/2006/2 z dne 11. 1. 2007, je isti organ tožnikovo pritožbo zavrnil in potrdil prvotni sklep z dne 22. 11. 2006. V skladu s pravnim poukom v dokončnem sklepu je tožnik dne 21. 3. 2007 vložil tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije in zahteval odpravo navedenega sklepa Komisije za pritožbe, oziroma podredno zahteval njegovo spremembo v smeri zavrnitve predloga inšpektorice za sistem javnih uslužbencev.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom U 525/2007-7 z dne 13. 2. 2009 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Pri tem je ugotovilo, da bi lahko bilo določeno, da se o razveljavitvi odločbe o prevedbi v naziv odloči z odločbo, ker Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da mora pristojni organ o prevedbi v naziv odločiti z odločbo. Vendar je za odločilno štelo, da je tožena stranka oziroma njena komisija v skladu s tretjim odstavkom 189. člena in 194. členom o razveljavitvi odločbe o prevedbi oziroma imenovanju tožnika v naziv odločila s sklepom. Taka odločitev pa glede na določbe petega in šestega odstavka 24. člena ZJU odkazuje na pristojnost sodišča v delovnem sporu.

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi 25. člena ZPP odloči Vrhovno sodišče. Meni, da je stvarna pristojnost sodišča odvisna od narave akta, ki se pred sodiščem izpodbija, ne pa zgolj od njegovega poimenovanja. Ker je bila z izpodbijanim sklepom razveljavljena odločba o imenovanju tožnika v naziv, ki ni delovnopravni akt, za presojo spornega sklepa o razveljavitvi odločbe ni pristojno delovno sodišče, saj ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, temveč gre po vsebini za upravni spor iz šestega odstavka 24. člena ZJU.

4. Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Tako je v petem odstavku določena možnost sodnega varstva pred delovnim sodiščem „zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja“, v šestem odstavku pa je zoper „upravno odločbo“ dovoljena pritožba in zoper dokončno odločbo upravni spor. Poleg poimenovanja akta delodajalca oziroma njegovega organa je za določitev stvarne pristojnosti sodišča tako potrebno upoštevati tudi, ali gre za „odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja“, oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe).

6. V prehodni določbi 189. člena ZJU nalaga sprejem aktov o sistemizaciji in razporeditev javnih uslužbencev na delovna mesta v skladu s sprejeto sistemizacijo. V zvezi z razporeditvijo na delovno mesto izrecno določa, da se o razporeditvi po tem členu izda sklep. Navedeni člen ne ureja prevedbe javnih uslužbencev v nazive ob uveljavitvi ZJU.

7. Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo. To je veljalo tudi za prevedbo uradnikov v nazive ob uveljavitvi ZJU.

8. Odločitev tožene stranke, ki jo tožnik izpodbija s tožbo, je bila izdana na podlagi 74. in 76. člena ZJU. V prvem odstavku 74. člena je med drugim določeno, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi, če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto. Izrecno je določeno, da se v tem primeru pogodba razveljavi s sklepom. V drugem odstavku pa je določeno, da se pod pogoji iz prvega odstavka „razveljavi tudi odločba o imenovanju v naziv“. V prvem odstavku 76. člena je določeno, da o razveljavitvi odloča Komisija za pritožbe na lastno pobudo ali na predlog v tem členu naštetih predlagateljev, v tretjem odstavku pa, da je „zoper sklep o razveljavitvi“ dovoljena pritožba.

9. V 74. členu ZJU torej ni izrecno določeno, da se o razveljavitvi odločbe o prevedbi oziroma imenovanju v naziv odloča s sklepom. Določeno je le, da se pod pogoji za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi (o čemer se odloči s sklepom) razveljavi tudi odločba o imenovanju v naziv. Določeni so torej le identični pogoji za razveljavitev tako pogodbe, kot odločbe o imenovanju, ni pa določena identična oblika odločitve (pri pogodbi o zaposlitvi gre za razveljavitev tipičnega delovnopravnega akta, glede katere zakon izrecno zahteva odločitev v obliki sklepa, pri imenovanju v naziv pa gre za razveljavitev odločbe o imenovanju, kar že po naravi stvari zahteva odločanja z odločbo, saj se posega v razmerje, urejeno z upravno odločbo). Res je ZJU v 76. členu nedosleden, ko s tem v zvezi govori le o pritožbi zoper sklep.

10. V 76. členu ZJU v tem zakonu ni edina nedoslednost pri poimenovanju akta odločanja delodajalca. Tako v poglavju o sklenitvi delovnega razmerja ZJU govori o „sklepu o izbiri oziroma neizbiri uradnika“ (63. člen), o tem, da je zoper sklep Komisije za pritožbe dovoljen upravni spor (peti odstavek 65. člena) in o imenovanju v naziv v osmih dneh „od dokončnosti odločbe o izbiri“ (66. člen). Ob taki nedosledni uporabi izrazov je nujno, da sodišče upošteva tudi vsebino posameznih odločitev o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca in ne zgolj poimenovanja posameznih odločitev. Da bi bilo za določitev stvarne pristojnosti sodišča odločilno zgolj poimenovanje akta, s katerim je odločeno o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca oziroma uradnika, tudi iz odločitev v zadevah Up 199/2008 in Pdp 983/2005, na katere se sklicuje sklep, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, ne izhaja.

11. Ker je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora. Gre za pristojnost sodišča v upravnem sporu glede na določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Glede na navedeno je sodišče sklenilo, kot je navedeno v izreku.