Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V tožbi navedena vrednost spornega predmeta 1.000,00 din (sedaj SIT) ne presega zneska 8.000,00 din (sedaj SIT), ki je bil v času vložitve tožbe po členu 382/2 ZPP predpisan kot mejni znesek za dovoljenost revizije.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo naložilo toženi stranki, da mora priključiti žleb za odvajanje meteorne vode s strehe stanovanjske hiše tožeče stranke v skupno odtočno cev, ki je montirana na južni strani stanovanjske hiše tožene stranke. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.
Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka ali pa razveljavitev sodb obeh stopenj in novo sojenje na prvi stopnji.
Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.
Revizijsko sodišče je uporabilo določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku, Ur.l. SFRJ 4/77-27/90 v zvezi z 10. členom zakona št. 2515, Ur.l. RS 55/92) v skladu z določbo člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS 1/91-I).
Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bilo odločeno v premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (člen 382/2 ZPP). V takšnih sporih ni revizije, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (člen 40/2 in 35/1 ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije (kolikor gre za spor, ki se je začel po 26.11.1982). Tožba v tej pravdi je bila vložena 25.9.1991. Tožeča stranka je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 1.000,00 din (sedaj SIT). Sodišče do trenutka iz člena 40/3 ZPP (niti pozneje) ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije znašala 8.000,00 din (novela ZPP20/90). V tožbi navedena vrednost 1.000,00 din te vrednosti ni presegala.
Po povedanem se je izkazalo, da revizija ni dovoljena in da jo je zato treba zavreči na podlagi določbe člena 392 ZPP. O stroških revizijskega postopka ni bilo treba odločati, ker odgovora na revizijo ni bilo.