Jedro

Predlagateljica je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca že dalj časa izpostavljena psihičnemu pritisku, kar ji povzroča občutek ogroženosti. V takšnih okoliščinah je imelo ravnanje nasprotnega udeleženca toliko večjo težo oz. negativni učinek na predlagateljičino doživljanje ravnanja nasprotnega udeleženca kot grožnjo (tudi zato, ker je bil pri tem navzoč tudi otrok udeležencev) in katero nikakor ni moglo predstavljati dovoljenega navezovanja stikov s predlagateljico zaradi izvrševanja roditeljske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za štiri mesece podaljšalo ukrepe, izrečene nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 28. 10. 2016 (I. točka izreka). Odločilo je še, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve ukrepa, zavrnilo je predlog predlagateljice v preostalem delu in odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (II., III. in IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki izpodbija odločitev v I. točki izreka, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da v celoti zavrne predlog predlagateljice. Navaja, da prvo sodišče dogodka z dne 15. 3. 2017 ni umestilo v celotno življenjsko povezano situacijo ter da ga je nelogično opredelilo kot psihično nasilje. Dogodek dne 15. 3. 2017 se je pričel že takoj zatem, ko je nasprotni udeleženec ob 16.00 uri prevzel sina pred CSD X. Predlagateljica je na prehodu za pešce pred Osnovno šolo Y nenadoma histerično skočila pred vozilo nasprotnega udeleženca in mu zagrozila, da ga ne bo pustila naprej z otrokom, ker nima registriranega vozila. Predlagateljica je vedela, kje se vozilo nahaja, saj je v otrokovo igračo govorečega kužka všila sledilno GPS napravo. Predlagateljica je s svojim ravnanjem ogrozila tudi otroka v vozilu, saj bi lahko prišlo do trka. Zaradi sledenja je bil nasilja v družini deležen nasprotni udeleženec, ne pa predlagateljica. Ta je takoj zatem poklicala policijo, s čimer je izzvala drugo sporno situacijo. Ko se je nasprotni udeleženec vračal s skupnim otrokom in sinom M. iz G. proti L., ga je ustavila policija, to pa zato, ker je predlagateljica lažno sporočila policiji, da gre za odvzem mladoletne osebe in da se otrok vozi v tehnično neizpravnem vozilu. Po oceni sodišča naj bi bila tretja sporna situacija ob oddaji otroka predlagateljici 15. 3. 2017 pred CSD X tisti razlog, zaradi katerega je sodišče podaljšalo ukrep po ZPND. Ta situacija pa je izključno posledica s strani predlagateljice namerno izzvanih prvih dveh spornih situacij, zato zakonski pogoj za podaljšanje ukrepa ni izpolnjen. Izrečene besede nasprotnega udeleženca ob oddaji otroka ne zapolnjujejo pravnega standarda psihičnega nasilja. Upoštevati je treba povprečen tip očeta in ali se je lahko ob nerazumnem obnašanju matere upravičeno razburil. V konkretni situaciji je ravnanje matere otroka pripeljalo do razburjenosti očeta. Sodišče ni dalo argumentiranega odgovora, ali so izrečene besede nasprotnega udeleženca predlagateljici pomenile takšno resno grožnjo, ki zapolnjuje pravni standard psihičnega nasilja. Zgolj zaključek, da je bila predlagateljica šokirana, ko je nasprotni udeleženec vpil in ji zagrozil, naj se pazi, ne pomeni, da je šlo za kakršnokoli resno grožnjo. Ob oddaji otroka predlagateljici ni šlo za nedovoljeno navezovanje stikov s strani nasprotnega udeleženca. To, da nasprotni udeleženec otroka prevzame in odda, ne predstavlja nedovoljenega navezovanja stikov s predlagateljico, saj drugačna situacija sploh ni izvedljiva. Gre za dovoljeno navezovanje stikov ob prevzemu in oddaji otroka, saj je to potrebno zaradi izvrševanja roditeljske pravice obeh udeležencev. Ne drži zaključek sodišča, da je nasprotni udeleženec besede izrekel neizzvano. Nasprotni udeleženec je bil izzvan zaradi predhodnih spornih situacij tega dne. Predlagateljica ni dokazala kršitve izrečenega ukrepa in tudi ne, da je prišlo do psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva. Njegova dokazna ocena je celovita, skladna in prepričljiva ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge sklepa prvega sodišča. V njih je deloma zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijane odločitve, v ostalem pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje.

6. Prvo sodišče je pravilno ravnalo, ko je dogodka z dne 15. 3. 2017 obravnavalo ločeno, saj med njima ni bilo časovne in prostorske povezave (prvi dogodek je bil neposredno po pritožnikovem prevzemu otroka ob 16.00 uri zaradi izvedbe stika, in sicer na prehodu za pešce na Š. ulici v Ljubljani, drugi dogodek pa se je zgodil pred CSD X okoli 18.15, ko je nasprotni udeleženec po zaključku stika predal otroka predlagateljici). Glede prvega dogodka je sodišče ugotovilo, da predlagateljica ni dokazala namena nasprotnega udeleženca, da jo prestraši tako, da bi nakazal, da jo želi povoziti na prehodu za pešce (zaradi česar v tem delu ni bila dokazana kršitev izrečenih ukrepov po sklepu z dne 28. 10. 2016), hkrati pa je sodišče tudi obrazložilo, zakaj ne sledi trditvam nasprotnega udeleženca oziroma njegovi verziji dogodka, ki jo ponavlja tudi v pritožbi (zaradi nasprotij v izpovedbah nasprotnega udeleženca in M. B. - 11. točka obrazložitve), pri čemer pritožnik ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, s katerimi bi lahko omajal prepričljivost ugotovitev prvega sodišča. 7. Glede všite sledilne GPS naprave v otrokovo igračo je prvo sodišče zavzelo pravilno stališče, da to predlagateljičino ravnanje ni bistveno za presojo, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe. Enako velja za predlagateljičino telefonsko prijavo policiji tega dne (zaradi suma kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe in tehnične pomanjkljivosti vozila nasprotnega udeleženca), pri čemer je nasprotni udeleženec (tudi) tega dne kršil začasno odredbo, s katero so bili začasno urejeni stiki med njim in sinom C. (ob sredah od 16.00 do 17.00 ure), ker je sina vrnil predlagateljici okoli 18.15. 8. Ravnanje nasprotnega udeleženca 15. 3. 2017 ob vrnitvi otroka, ko je po ugotovitvah prvega sodišča nasprotni udeleženec vpil na predlagateljico in ji grozil "naj se pazi, naj pozdravi G. in da ga bo prijavil inšpekciji" (v pritožbi nasprotni udeleženec ne zanika več, da je tako ravnal), je prvo sodišče pravilno opredelilo kot kršitev izrečenih ukrepov, to pa je narekovalo podaljšanje njihovega trajanja z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da nasprotni udeleženec pri tem ni bil izzvan s strani predlagateljice. Nasprotni udeleženec tedaj še ni vedel za prej omenjeno sledilno napravo v otrokovi igrači, saj jo je odkril po tem dogodku (10. 5. 2017, kot to navaja v svoji vlogi z dne 11. 5. 2017). Zatrjevanega predlagateljičinega ravnanja 15. 3. 2017 po predaji otroka za stik po 16.00 uri nasprotni udeleženec ni dokazal. Predlagateljičina prijava policiji tega dne ter da je policija nato ustavila nasprotnega udeleženca, glede na vse okoliščine nerazrešenega ter zelo konfliktnega razmerja udeležencev tudi ne "opravičujeta" takšne reakcije nasprotnega udeleženca oziroma ne dajeta nobene opore za zaključek, da bi predlagateljica izzvala takšno reakcijo nasprotnega udeleženca.

9. Prvostopenjsko sodišče je pravilno tudi presodilo, da je navedeno ravnanje nasprotnega udeleženca predstavljalo njegovo psihično nasilje nad predlagateljico (16. točka obrazložitve). Glede na dejanja nasprotnega udeleženca v odnosu do predlagateljice, ki so bila predmet predhodne obravnave (sklep prvega sodišča z dne 28. 10. 2016), ravnanja nasprotnega udeleženca 15. 3. 2017 ob vrnitvi otroka predlagateljici ni mogoče presojati ločeno, kot to smiselno uveljavlja pritožba. Predlagateljica je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca že dalj časa izpostavljena psihičnemu pritisku, kar ji povzroča občutek ogroženosti. V takšnih okoliščinah je imelo ravnanje nasprotnega udeleženca 15. 3. 2017 toliko večjo težo oz. negativni učinek na predlagateljičino doživljanje ravnanja nasprotnega udeleženca kot grožnjo (tudi zato, ker je bil pri tem navzoč tudi otrok udeležencev) in katero nikakor ni moglo predstavljati dovoljenega navezovanja stikov s predlagateljico zaradi izvrševanja roditeljske pravice. Vpitje nasprotnega udeleženca in izrečene besede s tem niso imeli nobene zveze. Odločitev prvega sodišča je zato pravilna.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Nasprotni udeleženec ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti predlagateljici njene stroške pritožbenega postopka, ki so ji nastali z odgovorom na pritožbo (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Te predstavlja nagrada za vlogo z DDV, odmerjena v skladu z določili OT. V primeru zamude je nasprotni udeleženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.