2. 6. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude A. B., C. Č., ki ga zastopa zakoniti zastopnik D. E., C. Č., na seji 2. junija 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena, prvega odstavka 3. člena in 6. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 71/08 in 85/10) ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13 in 90/15) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija v izreku navedene določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUTPG) ter Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Zatrjuje neskladje s 14. členom Ustave. Navaja, da je bila hčeri kot invalidu I. kategorije, ki rabi stalno nego in pomoč druge osebe, v letu 2003 priznana pravica do dodatka za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 – v nadaljevanju ZDVDTP) v najvišji možni višini, tj. 30 % neto plače v Republiki Sloveniji oziroma v višini 249,00 EUR. Sinu (prav tako invalidu I. kategorije, ki rabi stalno nego in pomoč druge osebe) pa je bila ta pravica priznana od 2. 5. 2012 le v višini 165,07 EUR. Taka razlika v višini navedene pravice pa naj bi povzročala protiustavno razlikovanje med invalidi. Razlog naj bi bil v izpodbijanih določbah ZUTPG, ki naj bi (drugače kot ZDVDTP v času priznanja pravice hčeri) kot najvišjo višino dodatka za tujo nego in pomoč določal le še 20 % neto plače oziroma 165,07 EUR, ter v ZSVarPre, ki naj bi bil v letu 2012 podlaga za priznanje navedene pravice sinu, v zvezi z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11 in 43/12 – v nadaljevanju ZDIU12), ki je od 1. 1. 2012 do 31. 5. 2012 določal višino navedenega dodatka.

B.

ZDVDTP je v prvem odstavku 9. člena določal, da ima invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu. Po drugem odstavku 9. člena ZDVDTP je dodatek, če je invalid potreboval pomoč za opravljanje vseh drugih osnovnih življenjskih potreb, znašal najmanj 20 % in največ 30 % čistega osebnega dohodka. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije je vsako leto na osnovi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka valorizirala nadomestilo in določila višino dodatka za tujo nego in pomoč. Novi zneski dodatka za tujo nego in pomoč so se izplačevali uživalcu od 1. aprila (prej veljavni 10. člen ZDVDTP).

V letu 2006 sprejeti ZUTPG, ki je začel veljati 1. 1. 2007, je razveljavil 10. člen ZDVDTP in drugi odstavek 9. člena ZDVDTP v delu, ki se nanaša na višine dodatkov za tujo nego in pomoč. ZUTPG je določil višine, enotni način in rok usklajevanja posameznih vrst transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji, to je iz državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (1. člen), torej tudi za dodatek za tujo nego in pomoč. Drugače kot ZDVDTP je usklajevanje transferjev povezal z rastjo cen življenjskih stroškov, sicer pa določil (tako kot ZDVDTP) pristojnost ministra za socialne zadeve, da za vsako posamezno leto določi višine transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, ter odstotek uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (6. člen ZUTPG).

Ureditev pravice do dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP je bila po uveljavitvi ZUTPG še večkrat spremenjena. Med drugim so bile določbe ZDVDTP, ki so urejale navedeno pravico, z uveljavitvijo Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 – ZSVarPre) razveljavljene, z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 40/11 – ZSVarPre-A), ki je začel veljati 28. 5. 2011, pa so bile v ZDVDTP ponovno vnesene (9.a in 10.a člen ZDVDTP) z vsebino, ki je enaka vsebini 9. in 10. člena ZDVDTP pred uveljavitvijo ZUTPG.

Tako v letu 2003 kot v letu 2012 je imel invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, če je potreboval pomoč za opravljanje vseh drugih osnovnih življenjskih potreb, pravico do dodatka za tujo nego in pomoč v višini najmanj 20 % in največ 30 % čistega osebnega dohodka. V letu 2003 (od 1. 4. 2003) je bil dodatek določen v višini 29.589,20 SIT (oziroma 123,5 EUR).[^1] Za leto 2012 pa je ZDIU12 določil, da se za to leto višina dodatka določi po Sklepu o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11).[^2] Dodatek po navedenemu sklepu je znašal 165,07 EUR. Zaradi t. i. interventnih oziroma varčevalnih ukrepov se dodatek še vedno izplačuje v tej višini.

Zakonska ureditev pravice do dodatka za tujo nego in pomoč za invalida, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh drugih osnovnih življenjskih potreb, veljavna leta 2003, je bila (po vsebini) enaka zakonski ureditvi, veljavni leta 2012. Spremenila se je višina le zaradi usklajevanja. Zato so očitki pobudnika o neskladju izpodbijane ureditve očitno neutemeljeni. V presojo tega, kako in v kakšni višini je dodatek odmerjen v posamičnih postopkih za posamičnega upravičenca, pa se Ustavno sodišče v okviru postopka za oceno ustavnosti zakona ne more spuščati.

Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno, zato se ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]

[2]

[1] Sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost in določitvi višine dodatka za tujo nego in pomoč (Uradni list RS, št. 35/03).

[2] Sklep je bil izdan na podlagi 2. člena, prvega odstavka 3. člena in 6. člena ZUTPG v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10).