Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja višine preživnine za mladoletnega otroka.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, sklenjeno med pravdnima strankama, mladoletno hčer strank J. K., rojeno 20.5.1992, dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - tožnici, odločilo o stikih otroka s staršema, tožencu pa naložilo, da mora za preživljanje hčere plačevati mesečno preživnino v znesku 35.000 SIT od dneva vložitve tožbe dalje.
Pritožbo tožene stranke, vloženo le proti odločitvi o preživnini, je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.
Tožena stranka vlaga revizijo, vsebinsko zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z določitvijo preživnine v znesku 24.000 SIT mesečno. Višina preživnine po mnenju revizije ni odmerjena v skladu s 129. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Otrokove potrebe so bile ocenjene z zneskom 124.000 SIT na mesec, toženčevi dohodki pa predstavljajo le nadomestilo nemškega zavoda za zaposlovanje v znesku 590 EUR (141.600 SIT). Da si toženec ohrani navedeno nadomestilo, se mora redno javljati na zavodu za zaposlovanje v Nemčiji. Njegovi življenjski stroški so torej zelo visoki. Za preživetje mu ostaja le okoli 340 EUR. Preživljanka pa prejema 36.000 SIT otroškega dodatka, kar znižuje njene preživninske izdatke. Pri tem tožnica prejema mesečno plačo v znesku 1500 EUR (360.000 SIT).
Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Navedena zakonska določba je bila v izpodbijani sodbi v celoti upoštevana glede na ugotovljeno dejansko stanje. Materialne in pridobitne zmožnosti tožnice so gotovo boljše od toženčevih, vendar pa tudi dosojena preživnina predstavlja le manjši del pokrivanja otrokovih izdatkov. Opredelitev teh izdatkov z zneskom 124.000 SIT na mesec med strankama ni osporavana, iz dejanskih ugotovitev, sprejetih v sodbah nižjih sodišč, pa je razvidno, da je bilo upoštevano tudi dejstvo, da otrok prejema otroški dodatek v znesku 154 EUR (37.000 SIT) na mesec. Ne glede na namen otroškega dodatka, ki naj prispeva k izboljšanju slabšega socialnega položaja, je določitev preživnine v znesku 35.000 SIT na mesec, ki jo mora plačevati toženec, v skladu z vsebino določbe 129. člena ZZZDR. Ugotovljeno je, da toženec vendarle precej časa preživi v Sloveniji, kjer so življenjski stroški nižji, pri čemer - glede na dejanske ugotovitve - ni izkazal niti povečanih potreb zaradi zdravstvenih težav. K prepričljivim razlogom, navedenim v izpodbijani sodbi, naj se še doda, da otrokovo mater, ki ima sicer boljše dohodke od toženca, poleg večjega denarnega prispevka k preživljanju otroka, zadevajo tudi druge obveznosti: dekle namreč živi pri njej, zaradi česar jo zadevajo vsakdanje skrbi in težave v zvezi z vzgojo in doraščanjem otroka. Dosojena preživnina v znesku 35.000 SIT na mesec je torej pravilno odmerjena ob upoštevanju vseh okoliščin, ki sta jih nižji sodišči ob uporabi določbe 129. člena ZZZDR dovolj konkretizirali.
Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti na podlagi določbe 378. člena ZPP.