Jedro

Za pridobitev denarne odškodnine po določbah ZPŠOIRSP ne zadošča, da je bila oseba 26. 2. 1992 izbrisana iz registra stalnega prebivalstva RS, ampak mora za pridobitev pravice do odškodnine izpolnjevati še druge, v zakonu določene pogoje.

Tožnik po ureditvi začasnega prebivanja v obdobju od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994 v RS ni vložil vloge ne za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, niti ni zaprosil za drugo dovoljenje za prebivanje ali za sprejem v državljanstvo RS. Ta ugotovitev pa pomeni, da mu ni mogoče priznati statusa upravičenca do odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Velenje je z odločbo št. 214-1327/2014-5 z dne 15. 9. 2014 zavrnila zahtevo A.A. za določitev denarne odškodnine za škodo povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (1. točka izreka) in odločila, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). Pojasnila je, da je prosilec 15. 7. 2014 vložil zahtevo na podlagi 8. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP). Sklicevala se je na določbo 2. člena tega zakona, ki določa upravičenca do povračila škode in ugotovila, da je imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče v Upravni enoti Velenje, v obdobju od 29. 5. 1991 ter vse do 26. 2. 1992, ko je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Tega dne je prosilcu prenehalo stalno prebivališče v RS, saj so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih. Iz registra državljanov ni razvidno, da bi prosilec kdaj zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Ugotovljeno je bilo tudi (vpogled v register tujcev), da je imel prosilec izdano dovoljenje za začasno prebivanje tujca v RS od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994. Iz registra tujcev tudi ni razvidno, da bi prosilec kdajkoli vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

2. Na podlagi podatkov je prvostopenjski organ ugotovil, da prosilec ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ker ga ni mogoče šteti k upravičencem, ne iz prvega, niti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. K upravičencem iz prvega odstavka ga ni mogoče šteti zato, ker po izbrisu ni dobil dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva RS, k upravičencem iz drugega odstavka istega člena pa zato, ker po izbrisu ni vložil vloge za stalno prebivanje tujca ali vloge za sprejem v državljanstvo RS. Za priznanje statusa upravičenca iz drugega odstavka 2. člena zakona bi moral imeti prosilec izpolnjene pogoje iz vseh treh alinej, torej poleg tega, da je vložil prej navedeni vlogi, tudi pogoj, da je bila vloga zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, ter pogoj, da je v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbi ali sklepa iz prejšnje alinee v RS tudi dejansko živel. Ker prosilec ni vložil vloge, je jasno, da ta ni mogla biti zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen. Ker prosilec ne izpolnjuje že pogoja iz prve in druge alinee drugega odstavka 2. člena zakona, prvostopenjski organ pogoja dejanskega življenje v RS ni ugotavljal. 3. Skladno z določbo 9. in 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je bila prosilcu dana možnost, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih pomembnih za odločitev v konkretnem upravnem sporu. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu je 11. 8. 2014 prosilca zapisniško seznanilo z zakonskimi določbami in ugotovitvami upravnega organa, prosilec pa je bil seznanjen tudi z možnostjo umika vloge. Prosilec je po tej seznanitvi podal izjavo, da bo poskušal podati pritožbo in vzeti advokata. V nadaljevanju je tožena stranka zaključila, da prosilec ne spada med upravičence do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki so določeni v prvem in drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP, zato mu ni mogoče določiti niti denarne odškodnine.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za notranje zadeve, je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo z odločbo št. 492-399/2014/2 (1312-07), po ugotovitvi, da je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da prosilec ni upravičenec do povračila škode, pravilna.

5. Tožnik v tožbi odločitvi prvostopenjskega organa oporeka. Navaja, da je bil 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnih prebivalcev RS. Bil je torej stalni prebivalec Republike Slovenije, imel je delovno razmerje in družino. Za vložitev zahteve za državljanstvo je bil določen pogoj najmanj 5 let stalnega prebivanja, ki ga ni izpolnjeval, zato mu ni bilo dovoljeno vložiti prošnje za državljanstvo. Na podlagi tega pogoja sta žena in otrok 20. 3. 1992 dobila državljanstva. Potem je dobil odpoved delovnega razmerja in je ostal brez vsega. O izbrisu iz registra ni bil niti obveščen. Med tem časom je bilo v Bosni in Hercegovini zaradi vojne vse uničeno, kar ga je privedlo do situacije, da ni imel kam. Osebna izkaznica je bila uničena, ostal mu je edino jugoslovanski potni list. Danes v skladu s predpisi in navodili evropskih institucij meni, da ima zaradi izbrisa pravico do denarne odškodnine, prav tako mu ta pripada zaradi ločenega življenja od družine in prestanih duševnih bolečin. Meni, da bi morala oba upravna organa upoštevati dejstvo, da je imel v Sloveniji stalno prebivališče, ki mu je bilo izbrisano brez njegovega vedenja. V tožbi smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo je navedla, da tožnikovih argumentov ne sprejema in se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, ki je pravilna in zakonita. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi in odločbi drugostopenjskega organa, in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

9. ZPŠOIRSP v določbi 2. člena določa upravičenca do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prvi odstavek 2. člena kot upravičenca opredeljuje osebo izbrisano iz registra, ki je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ali Zakonu o začasnem zatočišču ali osebo, ki je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Po vpogledu v podatke uradnih evidenc je prvostopenjski organ ugotovil, da je bil tožnik iz registra stalnih prebivalcev izbrisan in da si je v RS uredil dovoljenje za začasno prebivanje, za obdobje od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994. Ugotovil je tudi, da tožnik po tem obdobju ni vložil vloge, ne za podaljšanje prej navedenega dovoljenja, niti ni zaprosil za nobeno drugo dovoljenje, zato pogojev iz prvega odstavka 2. člena ne izpolnjuje. Tožnik dejanskim ugotovitvam, na katerih utemelji uporaba določbe prvega odstavka 2. člena zakona v upravnem postopku, kar dokazuje upravnemu spisu priložen zapisnik o zaslišanju tožnika, št. 52030-1163/14 z dne 11. 8. 23014 ni nasprotoval, niti tem ugotovitvam ne nasprotuje v tožbi.

10. Prav tako sta upravna organa ugotavljala, ali je tožniku mogoče priznati status upravičenca do povračila škode na podlagi drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. Ta določa, da oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva izpolnjuje pogoje do povračila škode, če je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ali Zakonu o začasnem zatočišču ali vložila vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in (1. alineja) in je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, razen v primeru, če je bila vloga zavrnjena zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenije, mednarodne odnose ali izvrševanja kaznivih dejanj v skladu z določbami Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Zakona o tujcih ali obstoja razlogov iz 3. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov (2.alineja) in če je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe ali sklepa iz prejšnje alineje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela (3. alineja). Prvostopenjski organ je tudi v tem primeru, po vpogledu v uradne evidence ugotovil, da tožnik po ureditvi začasnega prebivanja v obdobju od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994 v RS ni vložil vloge ne za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, niti zaprosil za drugo dovoljenje za prebivanje ali za sprejem v državljanstvo RS. Ta ugotovitev po presoji sodišča pomeni, da v nadaljevanju ni mogel biti izpolnjen niti pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP in nadalje, da v zadevi ni bilo treba ugotavljati niti pogoja iz 3. alineje tega člena, ker morajo biti vsi trije pogoji iz 1. do 3. alineje izpopolnjeni kumulativno. Tudi tem (dejanskim) ugotovitvam tožnik ne nasprotuje, v tožbi navaja le, da v času izbrisa ni izpolnjeval pogoja 5 let stalnega prebivanja v RS, za pridobitev državljanstva, vendar ta ugovor, ob odsotnosti dokazil, ki jih zahtevata tako prvi, kot drugi odstavek 2. člena zakona, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča. 11. Ker torej za pridobitev denarne odškodnine po določbah ZPŠOIRSP ne zadošča, da je bila oseba 26. 2. 1992 izbrisana iz registra stalnega prebivalstva RS, ampak mora za pridobitev pravice do odškodnine izpolnjevati še druge, v zakonu določene pogoje, je sodišče po ugotovitvi, da je prvostopenjski organ v pravilno in na podlagi zakona vodenem postopku ugotovil, da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, presodilo, da je bila njegova vloga utemeljeno zavrnjena.