Jedro

Pravdni postopek, prekinjen zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku, je mogoče nadaljevati z družbenikom, ki je z izjavo, dano po 1. odst. 394. čl. ZGD, prevzel obveznosti družbe, če upnik predlaga nadaljevanje v roku iz 2. odst. 394. čl. ZGD.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. ... z dne ..., izdanega na podlagi verodostojne listine in tožbo zavrglo. Proti sklepu se tožeča stranka pritožuje, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ker meni, da se postopek lahko nadaljuje zoper edinega družbenika oziroma lastnika družbe S.D.. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožena stranka tekom tega pravdnega postopka prenehala obstajati po skrajšanem postopku in da je bila izbrisana iz sodnega registra dne 19.3.1998. Na podlagi te ugotovitve je zaključilo, da z njo ni mogoče več voditi pravdnega postopka in da te pomanjkljivosti na strani tožene stranke tudi ni mogoče odpraviti, zato je tožbo zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka, ki je prenehala obstajati, ne more biti več pravdna stranka. Posledica tega je prekinitev postopka po zakonu samem (3. tč. 212. čl. ZPP). Kako se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, opredeljenega v 1. do 4. tč. 212. čl. ZPP, nadaljuje, je določeno v 1. odst. 215. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje po tem določilu ni postopalo, ker je očitno ocenilo, da tožena stranka, ki je prenehala po skrajšanem postopku, nima pravnih naslednikov. Drugače si namreč ni mogoče razlagati zaključka sodišča prve stopnje, ko je zapisalo, da pomanjkljivosti na strani tožene stranke (do nje je prišlo zaradi njenega prenehanje in izbrisa iz sodnega registra) ni mogoče odpraviti in da zato pravdnega postopka v taki situaciji ni mogoče (z nikomer) nadaljevati in je zato tožbo zavrglo. Tak zaključek sodišča prve stopnje bi bil pravilen, če tožena stranka res ne bi imela pravnega naslednika za svoje obveznosti. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa družba ima prevzemnika obveznosti, torej pravnega naslednika za obveznosti. Do prenehanja po skrajšanem postopku namreč lahko pride le, če njeni družbeniki z notarsko overjeno izjavo izjavijo, da so poplačane vse obveznosti družbenikov in da se zavežejo, da prevzamejo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (glej 1. odst. 394. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD). Družbenik družbe, ki s tako izjavo prevzame obveznosti družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, ima zato lahko v pravdi položaj pravnega naslednika za obstoječe obveznosti, če upnik predlaga nadaljevanje pravde zoper njega v roku, določenem v 2. odst. 394. čl. ZGD. Iz navedenega izhaja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi prenehanja tožene stranke po skrajšanem postopku pravde ni mogoče z nikomer nadaljevati. Čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka prenehala obstajati po skrajšanem postopku, bi moralo ugotoviti prekinitev pravdnega postopka po zakonu samem in postopati tako kot določa 1. odst. 215. čl. ZPP, saj je postopek mogoče nadaljevati s prevzemnikom obveznosti. Zaradi zmotnega zaključka sodišča prve stopnje, da pravdnega postopka ni mogoče z nikomer nadaljevati, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni postopalo tako kot določa 1. odst. 215. čl. ZPP, kar pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe (1. odst. 354. čl. ZPP), zaradi česar je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razvelajviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP). V tem pritožbenem postopku je sodišče uporabilo določbe ZPP iz leta 1977, ker je bil izpodbijani sklep izdan pred uveljavitvijo novega ZPP iz leta 1999 (primerjaj 1. odst. 498. čl. ZPP/99).