Jedro

Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka. Po končanem postopku spremenjeni ali razširjeni zahtevek se ne more uveljavljati v obnovi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 2093/97-10 z dne 14.3.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 9.5.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Ž. z dne 12.12.1996. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo Sekretariata za družbenoekonomski razvoj in finance Občine Ž. z dne 11.1.1993. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka dne 9.7.1992 vložila zahtevo za denacionalizacijo parc. št. 1254 k.o. P. (v naravi gozd v izmeri 65207 m2). Navedena nepremičnina je bila upravičenki M.Ž. vrnjena v last in posest z odločbo z dne 11.1.1993, ki je postala pravnomočna dne 30.1.1993. Dne 4.11.1996 je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka in zahtevala, da se upravičenki vrnejo tudi parc. št. 1114, 1255, 1256 in 1257, vse k.o. P., ker so pri odmeri vrnjenega zemljišča ugotovili, da so bile tudi navedene parcele odvzete upravičenki, torej, da je podan obnovitveni razlog po 1. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86).

Nadalje prvostopno sodišče navaja, da iz spisov izhaja, da je tožeča stranka začela postopek denacionalizacije izključno zaradi vračila parc. št. 1254 k.o. P., medtem, ko se predlog za obnovo postopka nanaša na vračilo štirih parcel, ki niso bile predmet prvotno postavljenega zahtevka. Zato takšen zahtevek pomeni razširitev prvotnega zahtevka, o katerem je bilo odločeno z navedeno pravnomočno denacionalizacijsko odločbo. Po presoji sodišča prve stopnje obnove postopka ni mogoče predlagati zaradi razširitve prej postavljenega zahtevka, saj je v obnovi postopka dopustno odločati le o prvotno postavljenem zahtevku. V skladu z 249. členom ZUP/86 se lahko postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če obstajajo razlogi za obnovo postopka, ki jih zakon taksativno našteva. Procesni predpostavki za dovolitev obnove postopka sta dokončna upravna odločba in obstoj obnovitvenega razloga. Namen obnove postopka pa je omogočiti odpravo morebitnih pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovana prejšnja odločba, ki je predmet obnove postopka ter odločitev o zahtevku, zaradi katerega je bil začet upravni postopek, na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja.

Tožeča stranka v pritožbi smiselno ponavlja tožbene ugovore. Po njenem mnenju so podani razlogi za obnovo postopka, saj ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da so nepremičnine, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka, last njene matere (upravičenke iz pravnomočne denacionalizacijske odločbe). To je tudi razlog, da te nepremičnine niso bile zajete že s prvo zahtevo za vrnitev premoženja. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka, prizadeta stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo tožbene ugovore, ki jih v tožbi uveljavlja tožeča stranka. Zato tožeča stranka glede ugovorov, ki jih v pritožbi smiselno le ponavlja kot pritožbene ugovore, s pritožbo ne more uspeti.

Pritožbeno sodišče se z razlogi izpodbijane sodbe v celoti strinja. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe na podlagi predloženih upravnih spisov, se zahteva za obnovo postopka nanaša na nepremičnine, ki niso bile predmet prvotno postavljenega zahtevka za denacionalizacijo. Predmet odločanja v obnovi postopka pa je lahko samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da so podani razlogi za obnovo postopka, saj kot obnovitveni razlog velja samo takšna okoliščina, ki jo dopušča zakon kot razlog za obnovo z odločbo končanega upravnega postopka, nanaša pa se na prej ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji dokončna odločba. Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi, pa se ne nanašajo na zadevno odločbo o denacionalizaciji, kar pomeni, da niso sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Pa tudi sicer ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka, kot je pravilno presodilo tudi prvostopno sodišče. Po končanem postopku spremenjeni ali razširjeni zahtevek se ne more uveljaviti v obnovi postopka. Postavljeni zahtevek lahko stranka, pod določenimi pogoji, spremeni ali razširi le do odločbe na prvi stopnji (130. člen ZUP/86). Pritožbeni ugovori, po presoji pritožbenega sodišča, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.