Jedro

Glede na ugotovitev, da pri tožnici ob izdaji spornih odločb niso bile ugotovljene take spremembe v njenem zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi bila zmanjšana njena delovna zmožnost za delo čistilke, je sodišče tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja utemeljeno zavrnilo, saj pri njej invalidnost, kot jo opredeljuje ZPIZ-1 v 60. členu, ni bila podana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 6. 4. 2004 in 16. 6. 2004, s katerima je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ugotovilo je, da tako iz zdravstvene dokumentacije, ki jo je predložila tožnica, kot iz ugotovitev in mnenj invalidskih komisij tožene stranke ne izhaja, da bi bila pri tožnici podana invalidnost v smislu določb 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in kasnejše spremembe), to je, da bi bila zaradi sprememb v tožničinem zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, tožnici zmanjšana zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je bila tožnica nazadnje zaposlena na delovnem mestu snažilke v proizvodnji.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Sodišču očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da ima sodba take pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, da se sodišče ni izjavilo o vseh pritožbenih navedbah, da je prvostopno sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je odločilo tudi o invalidnini za telesno okvaro, da ni z ničemer utemeljilo zavrženja dela tožbe, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo kršitev določb splošnega upravnega postopka v postopku pri toženi stranki, ko tožnica sploh ni bila zaslišana, da je nasploh tožničino zdravstveno stanje tako slabo, da je upravičena do pravic iz invalidskega zavarovanja, da sodišče tožničinega zdravstvenega stanja ni pravilno ugotovilo, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem in da se sodišče ni opredelilo do tožničine izpovedbe.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Izpodbijana sodba ni nejasna in ima obsežne ter skladne razloge o odločilnih dejstvih in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. V obrazložitvi je odgovorjeno na vse pravno pomembne pritožbene navedbe. Obširno in pravilno se je sodišče opredelilo tudi do zavrnitve predloga za izvedbo dokaza z izvedencem. Revizijsko sodišče soglaša, da so zbrani listinski dokazi omogočali sodišču prepričljiv dokazni zaključek glede tožničinega zdravstvenega stanja in njene delazmožnosti v času izdaje spornih odločb tožene stranke, tako da predlog za izvedbo dokaza z izvedencem ni bil utemeljen oziroma izvedba tega dokaza za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni bila potrebna. Že sodišče druge stopnje je ugotovilo, da se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tudi do tožničine izpovedbe, ko je poudarilo, da zgolj dejstvo, da se tožnica ne strinja z zaključki sodišča, ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede navedb in izpoved tožnice, da se za delo ne čuti zmožno, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso podkrepljene z medicinsko dokumentacijo, ki ne potrjuje takšnega zdravstvenega stanja, kot ga za ugotovitev invalidnosti določa ZPIZ-1. 8. Kolikor revizija sodišču očita prekoračitev tožbenega zahtevka in neutemeljeno zavrženje dela tožbe tak očitek niti v izpodbijani sodbi in niti v sodbi sodišča prve stopnje nima podlage. Sodišče ni odločalo o zavrženju dela tožbe in v izreku sodbe ni odločalo o invalidnini za telesno okvaro, tako da očitek o prekoračitvi zahtevka v tem smislu ni utemeljen.

9. V postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami), kolikor v skladu s 3. členom tega zakona postopek za uveljavljanje pravic ni posebej urejen v ZPIZ-1. Le ta v 261. členu glede ugotavljanja invalidnosti in odločanja o pravicah iz invalidskega zavarovanja določa sodelovanje invalidskih komisij, kot posebnih strokovnih izvedenskih organov tožene stranke. Sodišče je izrecno ugotovilo, da je invalidska komisija svojo oceno podala tudi na podlagi osebnega pregleda tožnice, tako da revizijski očitek, da tožnica ni mogla sodelovati v postopku pri toženi stranki, ni utemeljen.

10. Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožnici ob izdaji spornih odločb niso bile ugotovljene take spremembe v njenem zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi bila zmanjšana njena delovna zmožnost za delo čistilke, na katere je revizijsko sodišče vezano, je sodišče tožničin zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja utemeljeno zavrnilo, saj pri njej invalidnost, kot jo opredeljuje ZPIZ-1 v 60. členu, ni bila podana.

11. Ker sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe v reviziji sicer le opisno očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni storilo in ker ni zmotno uporabilo materialnega prava pri izdaji oziroma potrditvi zavrnilne sodbe, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.