Jedro

Stranka v postopku odobritve pravnega posla v primeru, kot je obravnavani, torej, ko gre za odobritev pravnega posla - nakupa nepremičnine na javni dražbi, je tudi dolžnik v izvršilnem postopku, ki je lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje na javni dražbi.

V postopku odobritve pravnega posla, ki ga mora ponudnik z najvišjo ceno v primeru prodaje zemljišča na javni dražbi obvezno sprožiti (sedmi odstavek 189. člena ZIZ, prvi odstavek 25. člena ZKZ), je ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je med drugim stranka postopka tudi prodajalec (lastnik) zemljišča, treba lastnost stranke priznati tudi lastniku zemljišča, ki je predmet take odobritve pravnega posla.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Ljubljana, št. 330-2629/2014-13 z dne 17. 12. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel vlogo tožnikov za priznanje stranke v postopku odobritve pravnega posla, začetem na zahtevo A.A., (1. točka izreka) in odločil, da stroški postopka niso bili zaznamovani (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je prejel vlogo tožnikov za udeležbo v postopku, začetem na vlogo za odobritev pravnega posla A.A. Uvodoma je citiral določbe 42. in 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 25. in drugi odstavek 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Vlogo za odobritev pravnega posla pridobitve kmetijskega zemljišča, kmetije, gozda na podlagi javne dražbe je na podlagi napotila Okrajnega sodišča v Ljubljani podal A.A., ki je tudi edina stranka v postopku odobritve pravnega posla na podlagi javne dražbe, kot določa ZKZ. Krog oseb, ki imajo pravico se udeleževati tega postopka, je določen v drugem odstavku 22. člena ZKZ (tako tudi naslovno sodišča v I U 1740/2009 z dne 21. 6. 2010). Ker tožnika ne moreta biti stranki v tem postopku, je organ njuno vlogo zavrgel. 2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa, navedel, da tožnika kot dolžnika v postopku javne dražbe glede na ZKZ nista stranki postopka. Pridobitev lastninske pravice na dražbi je namreč originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika.

3. Tožnika sta v tožbi navedla, da je bil A.A. s sklepom izvršilnega sodišča napoten, da poda vlogo za odobritev pravnega posla, saj je šlo za izvršbo na kmetijska zemljišča, ki predstavljajo del zaščitene kmetije, ki so bila predmet prodaje na javni dražbi. Tožnika sta dolžnika v izvršilnem postopku, torej sta analogno v postopku odobritve pravnega posla prodajalca, zato imata pravni interes za udeležbo v postopku odobritve pravnega posla. Ni jasno, zakaj tožnika po 129. členu ZUP ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tožnika sta priglasila udeležbo kot stranska udeleženca (in ne kot stranka), zato gre ob uporabi 129. člena ZUP za napačno uporabo materialnega prava. Sicer pa bi bilo treba tožnikoma že zato, ker sta dolžnika v izvršilnem postopku, omogočiti udeležbo v postopku. Po 22. členu ZKZ so stranke v postopku odobritve pravnega posla vsi, ki so sprejeli ponudbo, in pogodbene stranke. Vprašanje strank v takih primerih, kot je obravnavani, ZKZ izrecno ne ureja, zato je treba uporabiti analogno ostale določbe ZKZ in ZIZ. Tožnika sta kot dolžnika v izvršilnem postopku stranki in kot taka udeležena v vseh dejanjih in prejemnika vseh odločb in odredb. V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, je pa treba analogna uporabiti drugi odstavek 22. člena ZKZ, po katerem je stranka tudi prodajalec zemljišč. Tako tudi sodba II U 423/2011 z dne 9. 5. 2012. Tožnika sta zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi, sklep spremeni tako, da se dovoli udeležba tožnikov kot stranskih udeležencev v postopku odobritve pravnega posla, začetega na zahtevo stranke A.A., podrejeno, da odločbo (točno: sklep) odpravi in še, da naloži toženki povrnitev njunih stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedel, da udeležbi tožnikov v postopku ne nasprotuje.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrženju vloge tožnikov za priznanje stranke v postopku odobritve pravnega posla, začetem na zahtevo A.A. Organ je sporno odločitev sprejel po ugotovitvi, da je vlogo za odobritev podal A.A., v skladu z napotilom Okrajnega sodišča v Ljubljani kot najboljši ponudnik na javni dražbi prodajanih zemljišč v lasti tožnikov. In ker 25. člen ZKZ v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZKZ za stranko postopka v takih primerih šteje le ponudnika z najvišjo ceno, ki je podal tudi vlogo za odobritev, je organ vlogo tožnikov na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel. 8. Iz podatkov spisa izhaja, da je stranka z interesom A.A. kupil zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, ki je bil uveden zoper tožnika kot dolžnika. V primeru prodaje na javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, mora izvršilno sodišče v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno napotiti na upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Enako kot sedmi odstavek 189. člen ZIZ določa tudi prvi odstavek 25. člena ZKZ, v drugem odstavku pa še, da se vlogi za pridobitev odobritve priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

9. Po drugem odstavku 22. člena ZKZ so stranke v postopku odobritve pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Vprašanja, kdo so stranke v postopku odobritve pravnega posla v primeru, ko gre za nakup kmetijskega zemljišča, gozda in kmetije na končani javni dražbi, ZKZ izrecno ne ureja, zato je treba o tem odločiti ob analogni uporabi te določbe, z upoštevanjem ostalih določb ZKZ in ZIZ, kot v tožbi navajata tudi tožnika in s čimer se strinja tudi sodišče. 10. Drugi odstavek 190. člena ZIZ določa, da se sklep o domiku vroči vsem, katerim je bila vročena odredba o prodaji, ter kupcu. Odredba o prodaji pa je po sedmem odstavku 181. člena ZIZ vročena strankam izvršilnega postopka, torej tudi dolžniku/om. V obravnavani zadevi torej tožnikoma, ki sta kot dolžnika stranki izvršilnega postopka, uvedenem na podlagi predloga upnika. Ker pa je predmet prodaje kmetijsko zemljišče, je bilo treba naknadno pridobiti tudi odobritev pravnega posla. Po presoji sodišča je stranka v postopku odobritve pravnega posla v takem primeru, kot je obravnavani, torej, ko gre za odobritev pravnega posla - nakupa nepremičnine na javni dražbi, tudi dolžnik v izvršilnem postopku, ki je lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje na javni dražbi. Kot stranka izvršilnega postopka je namreč udeležen pri vseh dejanjih v izvršilnem postopku in je prejemnik vseh aktov, ki jih izdaja sodišče. V postopku odobritve pravnega posla, ki ga mora ponudnik z najvišjo ceno v primeru prodaje zemljišča na javni dražbi (tudi) obvezno sprožiti (sedmi odstavek 189. člena ZIZ, prvi odstavek 25. člena ZKZ), je zato ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je med drugim stranka postopka tudi prodajalec (lastnik) zemljišča, treba lastnost stranke priznati tudi lastniku zemljišča, ki je predmet take odobritve pravnega posla. Tako stališče je zavzelo tudi že naslovno sodišče v zadevi, II U 423/2011 z dne 9. 5. 2012. 11. Sodišče tako ugotavlja, da je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je tožbi tožnikov ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Ta mora, sledeč pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava, o vlogi tožnikov ponovno odločiti.

12. Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnikov temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (prvi odstavek 3. člena).