Jedro

Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo, da bi moral biti načeloma dogovor o sočasni odpravi napake oz. sočasnem prenosu lastninske pravice na parcelah 781/24 in 781/27, kot ga zatrjuje toženec, sklenjen v pisni obliki, vendar je upoštevaje načeli ustnosti ter dobre vere in poštenja vseeno presojalo, ali sta pravdni stranki ta dogovor sklenili ustno. Tak ustni dogovor bi bil upošteven, če bi do njegove sklenitve prišlo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba v stroškovnem delu (III. tč. izreka) spremeni tako, da se znesek stroškov 1.691,44 EUR zniža na 1.571,98 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti 186,66 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da je toženec dolžan tožniku izročiti v neposredno posest overjen original kupoprodajne pogodbe, ki je bila dne 29. 8. 2014 sklenjena med prodajalcem, sedaj tožencem in kupcem, sedaj tožnikom, in katere predmet je nepremičnina ID znak: parcela 0000 781/27, ter tožniku povrniti 1.691,44 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrglo je tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je ta pogodba tožniku potrebna zaradi vpisa njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo.

2. Toženec vlaga pritožbo zoper I. in III. tč. izreka odločbe iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni oz. podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker so si razlogi odločbe v nasprotju sami s seboj, ter zmotno uporabo 52. in 101. čl. Obligacijskega zakonika (OZ). Sodišče prve stopnje je napravilo pomanjkljivo dokazno oceno in pri tem kršilo metodološki napotek iz 8. čl. ZPP. Podana je tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. čl. Ustave RS. S tem, ko mu je sodišče prve stopnje naložilo obveznost dokazovanja obstoja dogovora o sočasni izpolnitvi dogovorjenih obveznosti pravdnih strank, je sodišče kršilo pravila o dokaznem bremenu. Kljub temu je dogovor o sočasni izpolnitvi obveznosti izkazal, saj so ga potrdile skoraj vse zaslišane priče. Sodišče prve stopnje je po eni strani ugotovilo, da sta se pravdni stranki lahko ustno dogovorili, da mora tožnik lastninsko pravico na neobremenjeni parceli 781/24 k. o. 00001 prenesti v korist A. A. oz. B. B., po drugi strani pa se pravdni stranki po mnenju sodišča nista mogli ustno dogovoriti o sočasni izpolnitvi njunih obveznosti. Sodišče prve stopnje je izvedlo obsežen dokazni postopek, uspeh katerega je nato popolnoma zanemarilo. Zatem, ko so obstoj širšega ustnega dogovora o sočasni odpravi napake potrdili praktično vsi zaslišani, se je sodišče prve stopnje brez vsake zakonske osnove postavilo na stališče, da bi moral biti takšen dogovor pisen. Ugodilo je tožbenemu zahtevku tožnika, čigar navedbe so se v dokaznem postopku izkazale za neresnične. Katere navedbe so to, toženec v pritožbi izrecno izpostavlja. Meni, da ni jasno, kako je sodišče prve stopnje prišlo do zaključka, da je tožnik zahteval izročitev sporne pogodbe z dne 29. 8. 2014 skoraj 5 let po njenem podpisu, ker je mislil, da bo toženec tako lažje uredil gradbeno dovoljenje. Tega tožnik še sam ni zatrjeval, niti v svojih pisnih vlogah niti v okviru svojega zaslišanja. Sodišče prve stopnje se je na tako stališče postavilo kar samo, brez trditvene in dokazne podlage. Gre za napačno dokazno oceno, za prekoračitev trditvene podlage in s tem kršitev toženčeve pravice do izjave ter njegove ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva. Toženec opozarja, da so skoraj vse priče potrdile dogovor o sočasni izpolnitvi pravdnih strank, pri čemer povzema posamezne dele izpovedb prič. Sodišče prve stopnje se do dokazov, ki potrjujejo obstoj tega dogovora ni opredelilo. Niti jih ni presojalo v luči celotnega dokaznega postopka. Napačna je tudi odmera stroškov postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku za odsotnost njegove pooblaščenke v času potovanja na 4 naroke priznati 40 (in ne 80) točk za vsak posamezen narok oz. skupno 160 točk (in ne 320 točk). Razdalja od pisarne tožnikove pooblaščenke do sodišča prve stopnje znaša manj kot 15 kilometrov, kar se prevozi v manj kot pol ure. Tožnikova pooblaščenka česa drugega ni izkazala, sodišče prve stopnje pa za priznanje višjih stroškov ni podalo razlogov.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena, in sicer le glede pravdnih stroškov, sicer pa ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov glede odločitve o glavni stvari ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki 5. 5. 2014 sklenili kupoprodajno pogodbo za stanovanje v hiši ter pripadajoče parcele (vrt, dvorišče,...) na naslovu C. 31c, D. Pri pisanju navedene pogodbe je prišlo do pomote, saj je izpadla parcela 781/27, ki pripada tožnikovemu stanovanju, namesto nje pa je v pogodbi navedena parcela 781/24, ki je bila mišljena in bi morala pripadati lastniku posameznega dela št. 2 v obravnavani hiši. Pravdni stranki sta 29. 8. 2014 sklenili kupoprodajno pogodbo za parcelo 781/27, tožnik pa bo poskrbel za izbris hipoteke na parceli 781/24, najkasneje tedaj, ko bo poplačan kredit, in bremen prosto parcelo prenesel na lastnika posameznega dela št. 2. Toženec je zatrjeval, da je bila za odpravo napake dogovorjena sočasnost izpolnitve, t. j. sočasen prenos oz. toženčeva izročitev pogodbe za parcelo 781/27 tožniku ter tožnikov prenos bremen proste parcele 781/24 na ustreznega lastnika. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka presodilo, da sta se pravdni stranki dogovorili za odpravo obravnavane napake in prenos parcel, vendar med njima ni prišlo do soglasja volj o tem, da toženec tožniku izroči pogodbo z dne 29. 8. 2014 (za parcelo 781/27) šele tedaj, ko bo tožnik poskrbel za izbris hipoteke in prenos lastninske pravice na parceli 781/24 na ustreznega lastnika, do tedaj pa se pogodba hrani pri E. E. 7. Ta dejstva so prepričljivo ugotovljena. Sodišče prve stopnje je sporno razmerje pravilno presojalo na podlagi določil OZ o obliki pogodb in sočasnosti izpolnitve. Sodba vsebuje jasne, tehtne in pravilne razloge o pravno odločilnih dejstvih, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti. Tudi zatrjevanih nasprotij v razlogih sodbe ni. Pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP je neutemeljen. Tožencu tudi ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave RS. Izvedeni so bili vsi predlagani dokazi, toženec je v postopku ves čas sodeloval in se imel možnost izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev.

8. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je prepričljiva in skladna z metodološkimi napotki iz 8. čl. ZPP in načelom proste presoje dokazov, in zaključuje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje sprva presodilo, da sta se pravdni stranki lahko ustno dogovorili, da bo tožnik prenesel lastninsko pravico na parceli 781/24, nato pa zaključilo, da se nista mogli ustno dogovoriti za sočasno izpolnitev njunih obveznosti. Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo, da bi moral biti načeloma dogovor o sočasni odpravi napake oz. sočasnem prenosu lastninske pravice na parcelah 781/24 in 781/27, kot ga zatrjuje toženec, sklenjen v pisni obliki, vendar je upoštevaje načeli ustnosti ter dobre vere in poštenja vseeno presojalo, ali sta pravdni stranki ta dogovor sklenili ustno.2 Tak ustni dogovor bi bil upošteven, če bi do njegove sklenitve prišlo, vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da soglasje volj pravdnih strank ni izkazano.3 Tožnik ni nikoli soglašal s hrambo oz. deponiranjem pogodbe z dne 29. 8. 2014 pri E. E. do tedaj, ko bo poskrbel za izbris hipoteke na parceli 781/24 in prenos lastninske pravice na njej na lastnika posameznega dela št. 2 v hiši. Da naj bi bil obravnavani ustni dogovor sklenjen, sta izpovedala toženec in E. E., ne pa tudi ostale priče, kot poskuša neutemeljeno prikazati pritožba. Iz izpovedb zaslišanih prič izhaja, da se je tožnik zavedal, da je prišlo do napake in da parcela 781/24 ne pripada njegovemu stanovanju, kar je zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Iz izpovedb pa ne izhaja, da je tožnik soglašal z deponiranjem pogodbe z dne 29. 8. 2014 pri E. E. Sodišče prve stopnje je izpovedbe toženca in E. E. ter ostalih prič presojalo v povezavi z listinskimi dokazi (pogodba z dne 29. 8. 2014, izjava z dne 25. 11. 2015, e-mail z dne 28. 8. 2014, idr.) ter utemeljeno zaključilo, da do dogovora pravdnih strank, kot ga zatrjuje toženec, ni prišlo.

9. Zakaj je tožnik izročitev originala pogodbe z dne 29. 8. 2014 zahteval šele pet let po njeni sklenitvi, niti ni bistveno. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to presojalo mimo trditvene in dokazne podlage. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 20204 zatrjeval, da mu je toženec zato, da bi lažje prišel do potrebne dokumentacije za hišo (uporabno in gradbeno dovoljenje), predlagal, da ostane lastnik parcele 781/27, da bo na ta način lažje postopal v upravnih postopkih. V zvezi s tem je predlagal svoje zaslišanje, kar je sodišče prve stopnje izvedlo. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tudi v tem delu skladna z metodološkimi napotki iz 8. čl. ZPP ter načelom proste presoje dokazov.

10. Pritožba pa utemeljeno opozarja na napačno odmero stroškov postopka v zvezi s postavko pooblaščenčeve odsotnosti iz pisarne. Po 4. odst. 6. čl. Odvetniške tarife (OT) pripada odvetniku za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko za vsake začete pol ure 20 točk. Tožnikova pooblaščenka je za vsakega od štirih narokov priglasila po 80 točk, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, a brez konkretnih razlogov. Za pot od sedeža odvetniške pisarne do sedeža sodišča prve stopnje tožnikova pooblaščenka praviloma ni potrebovala več kot pol ure. V nasprotnem primeru mora to izkazati. Sodišče prve stopnje je tožniku tako priznalo za 160 točk oz. 96 EUR preveč stroškov, kar povečano za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV skupno znaša 119,46 EUR.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano odločbo v stroškovnem delu spremenilo tako, da je odmerjeni znesek stroškov postopka znižalo za 119,46 EUR, t. j. iz 1.691,44 EUR na 1.571,98 EUR (5. tč. 358. čl. ZPP). Ker sicer pritožbeno sodišče ni našlo napak in kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

12. Toženec je s pritožbo uspel le v sorazmerno majhnem delu glede stranske terjatve, zato je tožniku, ki je na pritožbo pravočasno in argumentirano odgovoril, dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 155. in 1. odst. 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v skladu s priglašenimi stroški in OT tožniku priznalo 250 točk oz. 150 EUR nagrade za odgovor na pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) ter 22 % DDV, kar skupno znaša 186,66 EUR. Tožniku pa ni priznalo stroškov posveta s stranko, saj v konkretnem primeru ne gre za samostojno storitev, temveč so ti stroški že zajeti v nagradi za pritožbeni postopek. Priznane stroške mora toženec tožniku plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

1 Obe obravnavani parceli se nahajata v isti katastrski občini, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča navedbo katastrske občine pri zapisu parcel. 2 Glej 14. tč. obrazložitve izpodbijane odločbe. 3 Glej 55. do 57. tč. obrazložitve izpodbijane odločbe. 4 Glej list. št. 33 do 42 spisa.