Jedro

Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim pooblaščenka tožnikov ni zadostila. V predlogu je sicer zastavila štiri splošna vprašanja, kli pa se sploh ne dotikajo ključnih razlogov sodišča druge stopnje. Poleg tega razen posplošene trditve, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo poseglo v tožnikovi pravici do zasebne lastnine in pravico do izjave, ne izpodbija navedbe sodišč, da je bila zelo natančno pozvana, naj dopolni trditve v tožbi in naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Prav tako tudi ne obrazloži, zakaj naj bi bila odločitev sodišč o nesklepčnosti tožbe napačna.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo zaradi nesklepčnosti tožbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: – Ali lahko sodišče prve stopnje odloči brez glavne obravnave, čeprav jo je stranka izrecno predlagala in predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem? - Na kakšni podlagi in s kakšno razlago je moč šteti, da kasnejši specialni zakon ne derogira prejšnjega in to v škodo pravu zveste stranke? - Ali je dopustno postopkovna pravila in materialne zakone razlagati tako, da pride do posega v ustavno zagotovljeno pravico (do zasebne lastnine)? - Ali je dopustno tehtanje interesov do vsebinske obravnave zadeve pred sodiščem tako, da se varujejo koristi pravu nezveste stranke?

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno; na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim pooblaščenka tožnikov ni zadostila. V predlogu je sicer zastavila štiri splošna vprašanja, ki pa se sploh ne dotikajo ključnih razlogov sodišča druge stopnje. Poleg tega razen posplošene trditve, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo poseglo v tožnikovi pravici do zasebne lastnine in pravico do izjave, ne izpodbija navedbe sodišč, da je bila zelo natančno pozvana, naj dopolni trditve v tožbi in naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Prav tako tudi ne obrazloži, zakaj naj bi bila odločitev sodišč o nesklepčnosti tožbe napačna.

7. Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlog tožnikov s pavšalnimi trditvami ne izpolnjuje strogih zahtev po obveznih sestavinah iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.