Jedro

Dolžnik ne navaja, da bi bila upnikova terjatev v celoti poplačana z 21. 1. 2022 plačanih 6.340,14 EUR. Prav tako dolžnik ne navaja višjega zneska delnega plačila, ki je bil upniku nakazan na podlagi pravnomočnega sklepa o poplačilu za prodane nepremičnine z dne 15. 12. 2021.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo dovoljeno izvršbo za 21. 1. 2022 plačanih 6.340,14 EUR. Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 24. 1. 2022 predlagal utesnitev izvršbe, ker je dolžnik delno poravnal dolg. Postopek se bo nadaljeval za preostanek dolga.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožba dolžnik iz razlogov zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da v izvršilnem postopku ni več predmeta izvršbe, na katerega bi se lahko nadaljevala izvršba in o čemer se sodišče ni prepričalo preden je izdalo sklep. Izvršba je bila dovoljena na osebno vozilo, glede katerega je izvršba utesnjena. Prav tako je bila dovoljena na solastni delež nepremičnine, ki je bila na dražbi prodana in se je upnik poplačal iz kupnine. Če ni več predmetov izvršbe, na katere je bila dovoljena izvršba, mora sodišče v celoti ustaviti izvršbo, saj je nadaljevanje izvršbe na prazno nesmiselno in samo sebi namen ter po nepotrebnem obremenjuje sodišče in dolžnika.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno navaja, da ni več predmeta izvršbe, na katerega bi se lahko izvršba nadaljevala. Izvršba je še vedno v teku na dolžnikovo pokojnino in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet po pravnomočnem sklepu o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 21. 7. 2021. Ta sklep je bil dolžniku osebno vročen 29. 7. 2021. Iz spisa je še razvidno, da je upnik zaprosil sodišče, da pozove ZPIZ in organizacijo za plačilni promet ali dolžnik prejema rubljiva sredstva in v kateri vrsti je za izvrševanje plačil. Sodišče prve stopnje ju je o tem povprašalo z dopisom z dne 22. 4. 2022. Organizacija za plačilni promet je odgovorila v dopisu z dne 25. 4. 2022, da se sklep o izvršbi zoper dolžnika nahaja na 12. mestu neporavnanih obveznosti in da dolžnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 141. člena ZIZ. ZPIZ je v dopisu z dne 12. 5. 2022 odgovoril, da sklepa o izvršbi ne more realizirati, ker rubež rednih mesečnih prejemkov dolžnika glede na omejitve 102. člena ZIZ ni možen, da je dolžnik prejemnik mesečnih pokojninskih prejemkov, ki ne dosegajo 76 % minimalne plače, da je bil 30. 6. 2021 upravičen do letnega dodatka, katerega je ZPIZ zarubil na podlagi prednostne terjatve in da je sklep o izvršbi zabeležen na 13. mestu.

6. Dolžnik ne navaja, da bi bila upnikova terjatev v celoti poplačana z 21. 1. 2022 plačanih 6.340,14 EUR. Ta je ob vložitvi predloga za izvršbo z dne 10. 7. 2014 znašala 10.000,00 EUR s pripadki. Prav tako dolžnik ne navaja višjega zneska delnega plačila, ki je bil upniku nakazan na podlagi pravnomočnega sklepa o poplačilu za prodane nepremičnine z dne 15. 12. 2021. Po delnem umiku predloga za izvršbo za nakazani znesek je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi prvega in drugega odstavka 43. člena ZIZ.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.