Up-679/02 - 3

25. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Uv 54/2002 z dne 18. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zoper odločbo Republiške volilne komisije (v nadaljevanju RVK) št. 10-3/00-16/02-14 z dne 9.11. 2002 zavržena kot prepozna. Navaja, da je pritožbo oddal pravočasno v skladu s pravnim poukom RVK, da je zoper navedeno odločbo dopustna pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Meni, da določba drugega odstavka 4. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju ZVDZ) ne bi smela veljati za pritožbe zoper odločbe RVK, izdane na podlagi Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92 - v nadaljevanju ZDSve). Pritožnik poudarja, da je na dan oddaje poskušal vročiti pritožbo neposredno pri Vrhovnem sodišču, vendar je to poslovalo le do 16.00 ure, varnostnik pa je bil sicer pripravljen sprejeti pritožbo, vendar brez potrditve prejema. Ker je dvomil v pravilnost take vročitve, je glede na določbo četrtega odstavka 105. člena ZVDZ v zvezi s 10. členom ZDSve oddal pritožbo na pošti. Če je mogoče pritožbo zoper odločbo RVK vročiti le neposredno pri Vrhovnem sodišču, bi to moralo biti napisano v pravnem pouku odločbe RVK, Vrhovno sodišče pa bi moralo imeti organizirano dežurno službo 24 ur na dan, ki bi vložniku tudi potrdila sprejem vloge. Z izpodbijanim sklepom naj bi bila kršena pritožnikova volilna pravica in pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave.

B.

2.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo pritožnikovo pritožbo, ker je ugotovilo, da jo je vložil po izteku pritožbenega roka. Ker je bil pritožniku izpodbijani sklep vročen 13. 11. 2002, sodišče pa je pritožbo prejelo šele 18. 11. 2002 ob 8.30 uri, jo je moralo zavreči kot prepozno, ne glede na to, da je bila vložena priporočeno na pošti 14. 11. 2002. Svojo odločitev je oprlo na določbo 10. člena ZDSve, ki določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe ZVDZ. Tako je odločilo, da glede pritožbe zoper odločbe RVK velja rok, določen v prvem odstavku 105. člena ZVDZ, glede štetja rokov in načina vložitve pa se uporablja 4. člen ZVDZ.

3.Glede na navedbe pritožnika, da svoje pritožbe ni mogel vložiti neposredno pri Vrhovnem sodišču, je Ustavno sodišče zahtevalo, da se Vrhovno sodišče o njih izjavi, in pojasni, kako je pri Vrhovnem sodišču organizirana dežurna služba v času volitev. V odgovoru Vrhovno sodišče navaja, da je bila dežurna služba za sprejem pošiljk organizirana z aktom Urada Predsednika Vrhovnega sodišča št. Su 70/2002-144 z dne 18. 10. 2002 in sicer tako, da je imel varnostnik od petka od 16.00 ure pa do ponedeljka do 8.00 ure zjutraj dohodno štampiljko Vrhovnega sodišča, s katero je potrdil sprejem pritožbe in označil uro in minuto njenega sprejema. Poudarja, da se ta akt Predsednika uporablja po ustni odredbi dežurnega sodnika tudi izven uradnih ur med tednom in da so bili vsi varnostniki natančno poučeni o načinu sprejema. Navaja, da varnostnik v četrtek dne 14. 11. 2002 res ni imel dohodne štampiljke, vendar je bil pripravljen sprejeti vlogo in lastnoročno potrditi sprejem. Sicer pa naj bi imel pritožnik možnost vložiti pritožbe še naslednji dan 15. 11. 2002, ko je varnostnik imel dohodno štampiljko. Prav tako naj bi imel varnostnik dohodno štampiljko naslednje dni, kar naj bi bilo pooblaščenki pritožnika znano, saj je v soboto 16. 11. 2002 po 22.00 uri vložila pritožbi v zadevah št. II Uv 51/2002 in št. II Uv 52/2002. Poudarja, da se po pravilih varnostne službe v času, ko sodišče ne posluje, vsa prispela pošta, prihod kogarkoli na sodišče ter vsak drug dogodek natančno zabeleži v ustrezni knjigi. V ustavni pritožbi zatrjevani prihod pooblaščenke pritožnika na sodišče naj ne bi bil zabeležen.

4.V okviru volilnih zakonov je ZVDZ osrednji zakon, ki ureja večino vprašanj v zvezi z volitvami. Zato se drugi volilni zakoni, ki urejajo volitve drugih državnih organov - Državnega sveta, Predsednika republike - ali ki urejajo lokalne volitve, v veliki meri sklicujejo na ta zakon in urejajo posebej samo tista vprašanja, ki morajo biti posebej urejena glede na posebnosti organa, ki se voli. Ena od takih splošnih določb, ki veljajo za vse volilne postopke, je 4. člen ZVDZ. Ta določa pravilo, da vsi roki, ki jih določajo volilni zakoni, tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, ter da se morajo vloge, ki so po teh zakonih vezane na roke, vložiti neposredno pri pristojnih organih.

5.Tako kot vsake druge volitve tudi volitve v Državni svet potekajo po vnaprej urejenem (volilnem) postopku. Vsaka faza tega postopka mora biti končana v določenem roku, da lahko preidejo volitve v naslednjo fazo. Le na takšen način se lahko doseže cilj volitev, to je zakonita in pravočasna izvolitev članov Državnega sveta. Ker lahko pride v vsaki fazi volilnega postopka do nepravilnosti ali kršitev volilne pravice, volilni zakoni določajo roke, v katerih je mogoče v posamezni fazi uveljavljati nepravilnosti in kršitve, ter roke, v katerih morajo pristojni organi o njih odločiti. Ker morajo biti volitve končane v določenem kontinuiranem obdobju, se določba 4. člena ZVDZ uporablja v vseh volilnih postopkih. Zato stališče Vrhovnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da za pritožbe zoper odločbe Republiške volilne komisije o zavrnitvi seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo in kandidature za volitve članov Državnega sveta - predstavnika za področje socialnega varstva, velja rok iz prvega odstavka 105. člena ZVDZ in da se glede štetja tega roka in načina vložitve uporablja 4. člena ZVDZ, ne predstavlja kršitve človekovih pravic.

6.Določba 4. člena ZVDZ pa nedvomno zahteva, da se vsi organi, ki so pristojni za sprejem vlog, organizirajo tako, da je te vloge tudi mogoče vložiti neposredno pri njih in to tudi na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (dežurstva). Če bi bila pritožniku dejansko onemogočena vložitev pritožbe neposredno pri Vrhovnem sodišču, bi to pomenilo kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena in pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave kot kršitev pravice voliti in biti voljen za člana Državnega sveta, ki uživa ustavnosodno varstvo v okviru 44. člena Ustave.

7.Iz odgovora Vrhovnega sodišča je razvidno, da je bila dežurna služba organizirana in da je pritožnik imel možnost vložiti svojo vlogo ves čas pritožbenega roka neposredno pri sodišču. Dejstvo, da varnostnik 14. 11. 2002 ni imel dohodne štampiljke, ne more pomeniti, da pritožnik oziroma njegova pooblaščenka ni mogla oddati pritožbe pri sodišču. Pritožnik v svoji ustavni pritožbi sam prilaga kopijo pritožbe, vložene v drugi zadevi dne 20. 11. 2002 ob 22. 30 uri in iz katere je razvidno, da je varnostnik potrdil sprejem brez dohodne štampiljke Vrhovnega sodišča. Mnenje pritožnika, da takšen sprejem ne zadostuje, nima nobene opore v določbah 147. do 149. členu Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 in nasl.), ki urejajo dežurstvo zunajobravnavnih in pritožbenih senatov. Pritožnikov ugovor, da pravni pouk odločbe RVK ne vsebuje tudi pouka, da je treba pritožbo vložiti neposredno, za navedeno presojo, ni relevanten. Nobenega razloga namreč ni za pritožnikovo mnenje, da bi se pritožbe zoper odločbe RVK vlagale drugače, kot to določa 4. člen ZVDZ. Ker navedbe pritožnika niso utemeljene, z izpodbijanim sklep niso bile kršene pravice, kot to zatrjuje pritožnik. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan