Jedro

Začasna odredba izdana na podlagi 68. člena ZDen, ni procesna ovira za izdajo začasne odredbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ugodila predlogu za izdajo začasne odredbe o zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja trgovskega podjetja. Z začasno odredbo je navedenemu podjetju prepovedala razpolaganje z idealnim deležem 6/100 nepremičnine na parc. št. 146/2, kot družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe in s prostori v izmeri 74 m2. Tožena stranka je istemu podjetju odredila, da te nepremičnine popiše in izloči iz lastninskega preoblikovanja ter da jih uporablja kot dober gospodar.

Zoper ta sklep je tožeča stranka 26.1.1993 vložila tožbo, v kateri navaja, da je tožena stranka o enakem zahtevku že izdala sklep in da dvakrat o isti stvari ne more odločati, da sploh ni bila obveščena o postopku in se zato tudi ni mogla izjasniti o dejstvih, ki jih navaja predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka tudi ni izvršila notifikacije po 11. členu zakona o lastninskem prekoblikovanju podjetij. Dalje tožeča stranka navaja, da je podjetje v mešani lastnini, zato se po določbi 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji premoženje vrača v obliki lastninskega deleža na pravni osebi in ne z vrnitvijo v last in posest. Tožena stranka je 10.5.1993 vložila odgovor na tožbo v katerem navaja, da je prvi sklep o začasni odredbi z dne 6.10.1992 bil izdan na podlagi 68. člena zakona o denacionalizaciji, drugi (izpodbijani) pa na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tožečo stranko in agencijo je obvestila po izdaji sklepa zaradi prekratkega roka po 11. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Objekt je kulturni spomenik, zato ga ni dopustno odtujiti iz družbene oziroma javne lastnine, izjemoma se po določbi 3. odstavka 18. člena zakona o denacionalizaciji lahko vzpostavi lastninska pravica bivšega lastnika, in se ga ne more lastniniti. Meni, da je kulturni spomenik treba obravnavati ločeno - kot posamično stvar.

Tožba ni utemeljena.

Predpisi, ki urejajo denacionalizacijo podržavljenega premoženja in predpisi, ki urejajo lastninjenje vsak na svojem področju dovoljujejo izdajo začasnih odredb za zavarovanje določenih zahtevkov. Ti predpisi določajo oziroma predvidevajo tudi različne posledice, če začasna odredba o zavarovanju zahtevka ni izdana. Zato na podlagi določbe 68. člena zakona o denacionalizaciji izdan sklep, s katerim je zaradi zavarovanja zahtev za denacionalizacijo ali iz drugih tehtnih razlogov, odrejena začasna prepoved razpolaganja z nepremičninami ali delno oziroma popolno kapitalsko preoblikovanje podjetja, ni procesna ovira za izdajo začasne odredbe po določbah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katero se zavaruje zahtevke za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Tudi po splošnih predpisih (procesnih) se začasna odredba lahko spreminja, dopolnjuje oziroma razširja in zožuje.

Obravnavana začasna odredba je bila izdana po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij na pravočasno vložen predlog upravičenca. Po določbi 12. člena tega zakona se začasna odredba lahko izda, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana. Iz listin v upravnem spisu in na podlagi citiranih zakonskih določb sodišče ugotavlja, da so vsi navedeni pogoji za izdajo začasne odredbe podani. Tožnik niti sam ne oporeka, da je nepremičnina, za katero se mu z začasno odredbo prepoveduje razpolaganje, predmet denacionalizacije. Nepremičnina je bila nacionalizirana po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, kot izhaja iz odločbe Komisije za nacionalizacijo Občinskega ljudskega odbora iz leta 1959, ki je v spisu.

Po določbi 11. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) mora pristojni organ o vložitvi predloga nemudoma obvestiti podjetje in agencijo in nemudoma izdati začasno odredbo. Ob že ugotovljenem dejanskem stanju, dejstvo, da tožena stranka tožniku, kot ta navaja v tožbi, ni omogočila, da se izjasni o dejstvih, ki jih je navajal predlagatelj ni vplivalo na zakonitost odločitve. Za izdajo začasne odredbe je tožena stranka imela v spisu zbranih že dovolj podatkov, saj je že predhodno izdala začasno odredbo po 68. členu zakona o denacionalizaciji (ZDEN), ki je pravnomočna. Razen tega pa tožnik tudi v tožbi ne izpodbija v predlogu navedenih dejstev.

Zakon o lastinskem preoblikovanju podjetij, na podlagi katerega je izdana začasna odredba, se uporablja za vsa podjetja, ki imajo v svoji sestavi družbeni kapital. Torej tudi za podjetja v mešani lastnini, kar je izrecno določeno v 1. odstavku 3. člena zakona, zato se sodišče ni spuščalo v pravni status tožeče stranke. Sodišče meni, da z vidika uporabe zakonskih določb o pogojih za izdajo začasne odredbe ni pomemben status podjetja, pomembno je le, da je podjetje z družbenim kapitalom.

Ob obrazloženem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep tožene stranke zakonit, zato je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 in Uradni list RS, št. 55/92), ki se v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.