Jedro

Tožnica, ki živi v ZDA, za komuniciranje s svojim pooblaščencem v Sloveniji uporablja telefon in faks, kar omogoča takojšnje oziroma hitro komuniciranje z njenim odvetnikom v Sloveniji. Zato niso dani opravičeni razlogi za njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1557/2001-17 z dne 9.10.2002.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da je tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedla, da živi v ZDA in komunicira s svojim odvetnikom po telefonu in po pošti. Ima pa težave tudi s popolnim razumevanjem slovenskega jezika. Zato ima v ZDA pooblaščenca g. V.B., ki ji pomaga pri komuniciranju s pooblaščencem v Sloveniji. Odvetnik ji je dostavil s tožbo izpodbijano odločbo (z dne 18.7.2001) in jo opozoril na rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Iz navedenih razlogov ni mogla pravočasno reagirati na izpodbijano odločbo. Njen pooblaščenec v ZDA je bil na dopustu, ob vrnitvi z dopusta, ko je lahko komunicirala z njim, pa je rok za vložitev tožbe že potekel. Nato je poslala svojemu odvetniku v Sloveniji faksno sporočilo, v katerem je navedla vse okoliščine.

Predlaga, da se njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

Sodišče prve stopnje je tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz upravnih spisov in tožničine tožbe izhaja, da je bila odločba tožene stranke vročena tožničinemu pooblaščencu dne 10.8.2001. Iz dohodnega žiga sodišča prve stopnje pa izhaja, da je bila tožničina tožba vložena priporočeno po pošti dne 20.9.2001 in je 30-dnevni rok za vložitev tožbe potekel dne 10.9.2001. Sodišče prve stopnje citira določbo 1. odstavka 22. člena ZUS, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za tožbo ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Tožnica je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložila faksno sporočilo z dne 13.9.2001. Po mnenju sodišča prve stopnje, upoštevaje to sporočilo, je predlog vložen pravočasno v roku osmih dni, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok (2. odstavek 22. člena ZUS). Tožnica je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje dne 20.9.2001, torej še v roku treh mesecev od dneva zamude, ker po treh mesecih od dneva zamude ni mogoče več predlagati vrnitve v prejšnje stanje (4. odstavek 22. člena ZUS).

Na podlagi 3. odstavka 22. člena ZUS pa je potrebno okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazati ob vložitvi predloga. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožnica svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljuje s tem, da ima težave s popolnim razumevanjem slovenskega jezika in da ima zaradi tega pooblaščenca v ZDA, g. V.B., ki ji pomaga pri komuniciranju z odvetnikom v Sloveniji. V.B. je bil v času, ko je prejela izpodbijano odločbo, na dopustu. Po mnenju sodišča prve stopnje iz tožničine tožbe in upravnih spisov nedvomno izhaja, da tožnica živi v ZDA. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sama navaja, da komunicira s svojim pooblaščencem telefonsko in po pošti, prav tako pa tudi po faksu, kar izhaja iz njenega sporočila z dne 13.9.2001. Po presoji sodišča prve stopnje tožnica za komuniciranje s svojim pooblaščencem v Sloveniji uporablja telefon in faks, kar omogoča takojšnje oziroma hitro komuniciranje z njenim odvetnikom v Sloveniji. Tožničine težave s popolnim razumevanjem slovenskega jezika pa tožnica tudi ni posebej opredelila. Prav nasprotno pa izhaja iz njenega sporočila po faksu (13.9.2001), ki je sestavljeno v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje zato ocenjuje, da okoliščine, ki jih navaja tožnica v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne pomenijo opravičenega vzroka za predlagano vrnitev v prejšnje stanje. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep ponavlja vse razloge, ki jih je navedla v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica pa še dodaja: da gre v predmetni zadevi za odločanje o zelo pomembnem vprašanju, namreč o vračanju njenega premoženja. Zato ocenjuje, da bi ji moralo sodišče prve stopnje dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Takšno njeno stališče izhaja še posebej iz dejstva, ki se ji zdi skrajno nepravično, da se postopki glede njenega zahtevka rešujejo in odvijajo tako zelo počasi in mimo vseh razumnih rokov, njena zamuda, da opravi določeno pravno dejanje le za kakšen dan kasneje, pa je tako strogo sankcionirana. Dejansko že 57 let ni imela možnosti uporabljati slovenskega jezika v pravem pomenu besede. Pri tem ji seveda posamezni izjemno redki razgovori, ki jih lahko opravi z drugimi zdomci, vsekakor ne omogočajo najbolj primerno poznavanje in ohranjanje slovenskega jezika. Niti njeni potomci niti potomci njenih otrok namreč ne znajo govoriti slovensko. Sicer pa bi po njenem mnenju moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi okoliščino, da je njeno komuniciranje s pooblaščencem v Sloveniji kljub vsemu zelo zahtevno. Med postopkom lahko pride do številnih konkretnih vprašanj, na katera je potrebno čim hitreje reagirati in pridobiti ustrezne odgovore. Takšno komuniciranje na razdaljo pa je tudi v dobi telekomunikacije vendarle zahtevno in zamudno. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi zoper izpodbijani sklep, kot tudi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica za komuniciranje s svojim pooblaščencem v Sloveniji uporablja telefon in faks, kar omogoča takojšnje oziroma hitro komuniciranje z njenim odvetnikom v Sloveniji. To nedvomno izhaja iz tožničine tožbe, pa tudi v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sama navaja, da komunicira s svojim pooblaščencem telefonsko in po pošti, prav tako pa tudi po faksu (njeno sporočilo z dne 13.9.2001).

Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožničine težave s popolnim razumevanjem slovenskega jezika tožnica tudi ni posebej opredelila.

Tudi pritožbeno sodišče, prav tako kot sodišče prve stopnje, ocenjuje, da okoliščine, ki jih tožnica navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ki jih ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ne pomenijo upravičenega vzroka za predlagano vrnitev v prejšnje stanje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.