Jedro

Zemljiškoknjižna pravila o tem, kdaj zemljiškoknjižno sodišče izbriše vpisano hipoteko, so jasna. To lahko stori le na podlagi zemljiškoknjižne listine. Zato bi morala stranka predložiti takšno listino, da bi lahko dosegla tak izbris hipoteke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Izbriše se zaznamba vložene pritožbe pri vl. št. ... k.o. Dekani.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep, ki ga je izdala zemljiškoknjižna referentka z dne 7.9.2000 opr. št. Dn. št. 2333/2000 v delu, v katerem se je sklep nanašal na bremen prosti prenos lastninske pravice. Predlog P. d.d. za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo. Proti temu sklepu je vložila Republika Slovenija po Državnem pravobranilstvu pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je bila parc. št. X, vpisana v k.o. Dekani, prenesena v njeno last na podlagi sklepa istega sodišča opr. št. N 25/2000, ki je bil izdan v razlastitvenem postopku. Razlastitveni postopek je bil uveden, ker nepremičnina leži na trasi avtoceste in jo predlagateljica potrebuje za gradnjo avtoceste na odseku Klanec-Sermin. Javne ceste so po Zakonu o javnih cestah prometne površine splošnega pomena za cestni promet. Vsak jih lahko prosto uporablja, na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, torej tudi ne zastavne pravice. Izjema so le služnosti za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav ipd. Enako določa Zakon o stavbnih zemljiščih, da nepremičnine, ki so grajene v javno dobro, niso v pravnem prometu. Namen ustanovitve zastavne pravice je zavarovanje upnikovega položaja za primere dolžnikove neizpolnitve. Zastavna pravica ima značaj stvarne pravice. Zastavni upnik lahko ob zapadlosti terjatve zahteva poplačilo iz vrednosti z zastavno pravico obremenjene nepremičnine. Upnik P d.d. bi torej imela interes, da bi v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve lahko predlagala izvršbo s prodajo nepremičnine, na kateri ima zastavno pravico. Avtocesta pa v skladu z Zakonom o izvršilnem postopku ne more biti predmet izvršbe in torej vknjižba zastavne pravice na javni cesti ni v skladu z namenom inštituta zastavne pravice. Zato zastavna pravica na konkretni parceli, ki spada v traso avtoceste, nima nikakršnega smisla. Pritožnica zato predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor udeleženca P. d.d. zavrne kot neutemeljen in vzdrži v celoti v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke. Pritožba ni utemeljena. Teoretična razlaga pojmov javnega grajenega dobra, kar je javna cesta, in zastavne pravice na takšni stvari, je sicer pravilna, vendar za konkretni zemljiškoknjižni postopek povsem brez pravnega pomena. V konkretni zadevi je namreč zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti opravilo vpis na podlagi pravnomočnega sklepa nepravdnega sodišča o razlastitvi (68. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). Iz pravnomočnega sklepa povsem jasno izhaja obseg in vsebina vpisa, ki ga je sodišče lahko opravilo. V tem sklepu je odločeno zgolj o tem, da se G.F. odvzame lastninska pravica na nepremičnini, parc. št. X, vpisani v k.o. Dekani, kot 6. razdreda v izmeri 250 mý in se prenese v last Republike Slovenije. Na podlagi tako začrtanega obsega in vsebine vpisa zemljiškoknjižno sodišče kaj drugega kot vknjižbo lastninske pravice pri tej nepremičnini ni smelo opraviti. Če je pri tej nepremičnini bila vpisana kakšna druga stvarna pravica, bi predlagatelj razlastitve moral v postopku razlastitve doseči, da ta stvarna pravica ugasne, sicer zemljiškoknjižno sodišče samo nima nobenih pooblastil, da bi nepremičnino odpisovalo bremen prosto, kot je to storila zemljiškoknjižna referentka. Zemljiškoknjižna pravila o tem, kdaj zemljiškoknjižno sodišče izbriše vpisano hipoteko so jasna. To lahko stori samo na podlagi zemljiškoknjižne listine (člen 5 ZZ). Pritožnica bi izbris hipoteke lahko dosegla le, če bi predložila ustrezno zemljiškoknjižno listino. Sklep nepravdnega sodišča ni vseboval takšnega izbrisa, zato je z izpodbijanim sklepom bilo pravilno odločeno, ko se je v tistem delu, v katerem je bil odrejen bremen prost odpis, sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavil, saj za takšno odločitev ni bilo podlage v listini (pravnomočni odločbi nepravdnega sodišča). Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo Republike Slovenije zavrnilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje in hkrati odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2.tč. 95.člena ZZK).