Jedro

Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici.

Bistveni pogoj za uresničevanje strankine pravice do izjave je, da je seznanjena z vsem procesnim gradivom v sodnem spisu. Gre za poseben vidik pravice do izjave, to je pravico do informacije. V skladu s tem mora biti stranki omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami, ki jih v spis predložijo nasprotne stranke, in da se o njih izjavi (kar v nepravdnem postopku predvideva 4. člen ZNP). To se zagotavlja z vročanjem. Vročitev pa mora biti taka, da stranki omogoči realno možnost, da se o prejeti vlogi izjavi pred odločitvijo sodišča.

Izrek

I. Pritožba predlagateljice se zavrže. II. Pritožbama prve udeleženke in drugega udeleženca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: I. vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z ID znakom X-261 na naslovu ..., ki stoji na zemljiški parceli 851, k. o. X; II. povzelo začasno etažno lastnino, kot je bila na dan izdaje sklepa evidentirana v zemljiški knjigi za predmetno stavbo; III. izbrisalo vse nepremičnine iz II. točke sklepa, razen zemljiške parcele št. 851, k. o. X, ki jo je ohranilo kot splošni skupni del stavbe; IV. ugotovilo v izreku navedene posamezne samostojne dele stavbe; V. ugotovilo lastnike posameznih samostojnih delov stavbe; VI. ugotovilo splošne skupne dele stavbe ter določilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe; VII. ohranilo vse pravice in zaznambe, ustanovljene pri že vpisanih posameznih delih stavbe; VIII. sklep izvedlo v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine; IX. ugotovilo, da je v teku tudi postopek za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča za sosednji stavbi, ki je prekinjen do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi.

2. Proti sklepu se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo predlagateljica, prva udeleženka (v nadaljevanju: udeleženka) in drugi udeleženec (v nadaljevanju: udeleženec) in pritožbenemu sodišču predlagajo, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagateljica podaja pritožbene navedbe v zvezi s prostorom, ki v naravi predstavlja gostinski lokal A. bar v stavbi z ID znakom X-285. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je ena izmed kleti v obravnavani stavbi posamezni del stavbe v lasti četrte nasprotne udeleženke in se zavzema, da klet predstavlja skupni splošni del stavbe.

4. Udeleženka sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ji ni pravočasno vročilo vloge četrte nasprotne udeleženke z dne 9. 3. 2020. Ker ji je bila vloga vročena skupaj z izpodbijanim sklepom, nanjo ni imela možnosti odgovoriti, sodišče prve stopnje pa je zaradi odsotnosti ugovorov v celoti sledilo navedbam četrte nasprotne udeleženke iz te vloge. Kršena ji je bila pravica do izjave. Udeleženka zato odgovor na vlogo z dne 9. 3. 2020 podaja v okviru pritožbe. Nasprotuje ugotovitvam in odločitvi sodišča prve stopnje glede posameznih delov stavbe št. 16 in 13. 5. Udeleženec navaja, da mu je bil v postopku javne dražbe del stavbe št. 3 pokazan kot enovit, brez vsakršne stene med tem delom in delom stavbe št. 4, kar izhaja iz listinskih dokazov. Prostor št. 4 je bil v uporabi njegovih pravnih prednikov na podlagi najemne pogodbe, ki ni bila odpovedana. Od sklenitve najemne pogodbe ta prostor uporablja lastnik prostora št. 3 oziroma njegovi pravni predniki, zato ne služi več namenu pralnice in ga nihče od ostalih etažnih lastnikov ne uporablja.

6. Četrta nasprotna udeleženka je podala odgovor na vse tri pritožbe in predlagala njihove zavrnitve. Udeleženka je odgovorila na pritožbi predlagateljice in udeleženca, pri čemer se je s predlagateljičino pritožbo delno strinjala, za udeleženčevo pritožbo pa predlagala njeno zavrnitev. Udeleženec je v odgovoru na pritožbi predlagateljice in udeleženke vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah. Ostali udeleženci postopka na vročene pritožbe niso odgovorili.

7. Pritožba predlagateljice je prepozna. Pritožbi udeleženke in udeleženca sta utemeljeni.

O pritožbi predlagateljice:

8. Izpodbijani sklep je bil predlagateljici po njeni pooblaščenki vročen 21. 5. 20201, v času, ko procesni roki v sodnih postopkih zaradi začasnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 niso tekli.2 Ti so ponovno pričeli teči s 1. 6. 2020.3 Predlagateljičina pritožba je bila vložena priporočeno po pošti 17. 6. 2020, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za pritožbo (drugi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča – ZVEtL-1). Pritožba je prepozna.

9. Glede na navedeno in ker v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe po tretjem odstavku 33. člena ZNP v zvezi s 37. členom ZVEtL-1, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 zavrglo.

O pritožbi udeleženke:

10. Bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja udeleženka, ima svoj izvor v 22. členu Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici.4

11. Bistveni pogoj za uresničevanje strankine pravice do izjave je, da je seznanjena z vsem procesnim gradivom v sodnem spisu. Gre za poseben vidik pravice do izjave, to je pravico do informacije. V skladu s tem mora biti stranki omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami, ki jih v spis predložijo nasprotne stranke, in da se o njih izjavi (kar v nepravdnem postopku predvideva 4. člen ZNP). To se zagotavlja z vročanjem. Vročitev pa mora biti taka, da stranki omogoči realno možnost, da se o prejeti vlogi izjavi pred odločitvijo sodišča.5

12. Četrta nasprotna udeleženka je po izvedenem prvem naroku za glavno obravnavo in dokaznem postopku v spis vložila vlogo z dne 9. 3. 2020, v kateri se je med drugim sklicevala na nove dokaze – listine, ki jih je vlogi tudi priložila. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo udeležencem postopka vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Iz 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da četrti nasprotni udeleženki pripada posamezni del stavbe št. 13, ki v naravi zajema lokal v prvi etaži, vhod do lokala in zunanjo shrambo (lopo) v drugi etaži. Glede slednje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo četrti nasprotni udeleženki dovoljeno urediti lopo v izmeri 2,7 m2, ki po oblikovanju etažne lastnine predstavlja del posameznega dela stavbe št. 13. V zvezi s tem se je sodišče prve stopnje oprlo na odločbo z dne 18. 1. 1991, ki se nahaja v prilogi B73 spisa. Gre za eno izmed listin, ki jo je četrta nasprotna udeleženka v spis vložila šele z vlogo z dne 9. 3. 2020. 13. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na listino, ki udeleženki in ostalim udeležencem postopka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila vročena, zato z njo niso bili seznanjeni, niti se do nje niso mogli opredeliti. Tako je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ker je pritožba utemeljena že iz navedenega razloga, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

14. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve postopka ne more odpraviti samo, saj je treba udeleženki (in ostalim udeležencem) najprej omogočiti izjavo o pravnorelevantnih dejstvih oziroma te obravnavati in nato ponovno odločiti v zadevi. Če bi tak postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila udeležencem postopka odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o vzpostavitvi etažne lastnine.

O pritožbi udeleženca:

15. O vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi (določitvi posameznih in splošnih skupnih delov stavbe ter solastniških deležih na njih) je treba odločati celostno, zato je razveljavitev izpodbijanega sklepa na podlagi udeleženkine pritožbe terjala tudi ugoditev udeleženčevi pritožbi.

16. Pritožbeno sodišče kljub temu pripominja, da so udeleženčeve pritožbene navedbe sicer neutemeljene. Iz skice 1 pod prilogo B29 spisa je razvidno, da sta dela stavbe št. 3 in 4 dva ločena prostora, medtem ko skica 2 prikazuje prostor v sosednji in ne obravnavani stavbi. Nadalje ne držijo udeleženčeve trditve, da se je prostor št. 4 na podlagi najemne pogodbe vedno uporabljal za namene prostora št. 3. Predlagateljica, ki je tudi udeleženčeva pravna prednica, je po najemni pogodbi z dne 31. 10. 1986 (priloga A5 spisa) prostor št. 4 uporabljala v zvezi s prostorom št. 3, a je pogodba očitno prenehala veljati. 29. 5. 1995 je bila namreč sklenjena nova najemna pogodba (priloga B34 spisa), s katero so takratne solastnice skupnega prostora št. 4, med katerimi je bila tudi predlagateljica, prostor oddale novim najemnikom za ureditev fotokopirnice. To kaže, da je šlo za splošni skupni del stavbe.

17. Sodišče prve stopnje je vlogo četrte nasprotne udeleženke z dne 9. 3. 2020 že vročilo ostalim udeležencem postopka, ni pa jim dalo možnosti, da se o vlogi in njej priloženih listinah izjavijo. To jim bo moralo omogočiti v novem postopku oziroma se opredeliti do navedb, ki so jih udeleženci že podali v zvezi s sporno vlogo. Po obravnavi vlog, ki so bile v spis vložene po izdaji izpodbijanega sklepa, in presoji, ali so te relevantne in upoštevne, bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločiti.

PRAVNI POUK: Zoper II. točko izreka tega sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glej vročilnico, pripeto k list. št. 432 spisa. 2 Prim. 3. člen Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ; Uradni list RS, št. 36/2020). 3 Prim. Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 74/2020). 4 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-562/02. 5 Povzeto po sklepu VSRS II Ips 250/2014.