Jedro

Okoliščine, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog, ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj posplošene in v ničemer konkretizirane navedbe o obdolženčevem osebnem poznanstvu in prijateljevanju s sodniki Okrožnega sodišča v X, kakor tudi druge pavšalne navedbe o prijateljskih oziroma sorodstvenih vezeh sodnikov in preostalih sodniških delavcev Okrožnega sodišča v X z zaposlenimi na UKC X ter hipotetična možnost izmenjave informacij o obravnavani zadevi, dvoma v nepristranskost Okrožnega sodišča v X ne morejo vzbuditi.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v X je v teku kazenski postopek X Kpr 32996/2019 zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po drugem v zvezi s prvim odstavkom 241. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženčev zagovornik je v vlogi z dne 18. 2. 2021 v smislu prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagal prenos krajevne pristojnosti. V utemeljitev navaja, da vlaga predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja X, kjer se bo postopek lažje izvedel. Obdolženec je namreč kot zdravnik zaposlen v UKC X ter ga zaradi njegovega dela in prepoznavnosti osebno pozna veliko občanov, med katerimi so tudi nekateri sodniki, ki so zaposleni na Okrožnem sodišču v X. Prav zaradi njegovega prijateljevanja s sodniki iz območja X, bi bilo ogroženo načelo nepristranskosti sojenja. Že preiskovalna sodnica B. B., ki vodi obravnavano preiskavo, je sorodnica C. C., kateri je prav tako zaposlen v UKC X in je tesni sodelavec obdolženca. Zaradi znanstev sodnikov, ki jih ima obdolženec, ter zaradi znanstev ali sorodnih vezi preostalih sodniških delavcev z zaposlenimi v UKC X, navedena sodnica oziroma preostali sodniki, ki so zaposleni na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v X, preiskave ne bi smeli voditi. Ker so predmet preiskave kazniva dejanja, ki naj bi jih obdolženec storil kot zdravnik UKC X, preiskave ne bi smel voditi sodnik, ki je sorodstveno ali prijateljsko povezan z drugimi zaposlenimi zdravniki v UKC X, saj ni mogoče izključiti možnosti, da bi, čeprav nehote, prišlo do izmenjave informacij vezanih na kazensko zadevo. V kolikor bi z vodenjem obravnavanega postopka nadaljevala sodnica B. B. oziroma kateri izmed preostalih preiskovalnih sodnikov Okrožnega sodišča v X, bi bil po oceni predlagatelja videz nepristranskosti sodišča okrnjen do te mere, da ni mogoče govoriti o nepristranskem sojenju v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Zaradi navedenega se bo postopek bistveno lažje izvedel pred sodiščem izven X, kjer sodniki obdolženca ne bi poznali in tudi ne bi bili v sorodstvenih vezeh z njegovimi tesnimi sodelavci v UKC X. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Čeprav predlagatelj navaja, da vlaga predlog za prenos krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka,1 je iz vsebine njegovega predloga razbrati, da uveljavlja obstoj t. i. drugih tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti. Kateri so tehtni razlogi za prenos pristojnosti, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh razlogov le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5. Okoliščine, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog, ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj posplošene in v ničemer konkretizirane navedbe o obdolženčevem osebnem poznanstvu in prijateljevanju s sodniki Okrožnega sodišča v X, kakor tudi druge pavšalne navedbe o prijateljskih oziroma sorodstvenih vezeh sodnikov in preostalih sodniških delavcev Okrožnega sodišča v X z zaposlenimi na UKC X ter hipotetična možnost izmenjave informacij o obravnavani zadevi, dvoma v nepristranskost Okrožnega sodišča v X ne morejo vzbuditi. Trditve predloga so namreč nesubstancirane in posplošene do te mere, da jih ni mogoče preizkusiti, še zlasti ob upoštevanju velikosti in številčnosti zaposlenih v UKC X in na Okrožnem sodišču v X. Predlog vsebinsko tako ne presega golega subjektivnega prepričanja predlagatelja o okrnjenem videzu nepristranskosti preiskovalnih sodnikov oziroma preostalih sodnikov Okrožnega sodišča v X, zato tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne more predstavljati. Zunanji videz nepristranskosti, ki ga izpostavlja predlagatelj, namreč ni abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbudile objektivno bojazen, da sodišče ni nepristransko. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa tudi zgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti.2

6. Nezadostno utemeljitev predloga za prenos krajevne pristojnosti predstavljajo tudi navedbe predlagatelja, da je preiskovalna sodnica B. B., ki vodi obravnavano preiskavo, sorodnica C. C., kateri je prav tako zaposlen v UKC X in je tesni sodelavec obdolženca. V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker naj ne bi bil zagotovljen videz nepristranskega sojenja, se morajo namreč dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.3 Takega dvoma pa razlogi, ki jih navaja predlagatelj, ne vzbujajo, saj se prvenstveno nanašajo „zgolj“ na preiskovalno sodnico B. B. in jih ni mogoče samodejno širiti na druge sodnike, ki opravljajo sodniško službo pri tem sodišču. Tovrstne navedbe predlagatelja so lahko kvečjemu predmet presoje izločitve navedene sodnice, o kateri pa je bilo v predmetni zadevi že odločeno s sklepoma Okrožnega sodišča v X Su 589/2019 z dne 14. 11. 2019 in I Ks 32996/2019 z dne 21. 2. 2020. 7. Glede na navedeno in ob odsotnosti drugih podatkov v kazenskem spisu, ki bi v kakršnikoli smeri potrjevali navedbe predlagatelja, višje sodišče zaključuje, da niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo (drugi odstavek 35. člena ZKP).

8. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), GV Založba, Ljubljana 2004, str. 83, tč. 2). 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 6439/2017 z dne 4. 4. 2019. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016.