- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Kp 686/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.686.2000 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva.
Izrek
Pritožba pomočnice državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. S. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s členom 14 KZ oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po členu 211/II KZ ter odločilo, da stroški postopka bremene proračun. Proti sodbi je pomočnica državnega tožilca vložila pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala, naj sodišče druge stopnje "napadeno sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče eno do opozorilnih sankcij". Višji državni tožilec je v mnenju, podanem v skladu z določbo člena 445/II ZKP, predlagal ugoditev pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Ne samo, da je pritožbeni predlog pritožnice glede na zatrjevano kršitev kazenskega zakona pomanjkljiv, razlogom pritožbe, da v konkretnem primeru ne gre za dejanje majhnega pomena, ni moč slediti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo tako obstoj več objektivnih kriterijev (škodljive posledice niso nastale, zelo majhna vrednost ukradenih prehrambenih artikov in okoliščine dejanja), kot tudi subjektivnih (nekaznovanost, odkrito priznanje, obžalovanje, nagib obdolženca), pa čeprav za zaključek o dejanju majhnega pomena zadošča po en subjektivni in en objektivni kriterij. Ker so bili ti kriteriji pravilno ugotovljeni, sodišče druge stopnje sprejema odločitev sodišča prve stopnje kot ustrezno in sprejemljivo. Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, pa na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva. Glede na navedeno pritožba pomočnice državne tožilke ni utemeljena, sodba tudi nima kršitev zakona iz člena 383/I ZKP, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.