Jedro

Za primer, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodna odločba, s katero je predkupni upravičenec iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je za veljavnost pravnega posla tako določena naknadna odobritev upravne enote, pri čemer rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodne odločbe. Za izvršitev predmetnega izvršilnega naslova je v skladu s kogentnimi predpisi potrebna odobritev pristojne upravne enote. Nasprotno pomeni obid odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto, kateri je pridržana pristojnost za odločanje o tem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi z dne 31. 3. 2011 razveljavilo v obsegu dovoljene izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve ter v tem delu - v 1. točki predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka). Prav tako je odločilo, da se predlog dolžnice za povrnitev izvršilnih stroškov zavrne (II. točka izreka).

2. V pritožbi upnik uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in smiselno predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se ugovor zavrne. Trdi, da je odločitev nezakonita, ker se preprečuje izvršitev pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Izrek sodbe je jasen in nepogojen in kot tak se mora izvršiti. Na neposredno izvršljivost ne more vplivati neko kasnejše stališče, za katerega upnik ugotavlja, da je bilo sprejeto še preden je višje sodišče s sklepom in sodbo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Opozarja, da izrek sodbe sodišča prve stopnje ne zajema navodil o odobritvi te sodbe pri upravni enoti v smislu pravnega posla, prav tako se odobritev ne omenja nikjer drugje. Mnenja je, da se odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 835/2007 nanaša na primere, ko gre za pogodbe oziroma zavezovalne pravne posle, ki so sklenjeni prostovoljno, ne pa v primerih, ko ima upnik pravnomočno sodno odločbo in gre za sklenitev pogodbe po sili in dolžnik svoje obveznosti iz sodbe ne izpolni. V navedenem primeru dolžnik ni dal predloga za sklenitev pogodbe, da bi upravna enota ponudbo objavila na oglasni deski, kot to določa 20. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Vso akcijo je nadomestila sodna odločba in je dokazovanje podaje soglasja upravne enote, če že, na strani dolžnika. Po prepričanju upnika gre za kršitev ustavnih pravic upnika, saj se postavlja vprašanje pravne varnosti. Upnik še izpostavlja, da je dolžnik obsojen na aktivnosti prenosa lastninske pravice na upnika in edina dolžnost upnika je, da mu takrat, ko mu dolžnik izroči zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice izroči kupnino. Poudarja, da so vse aktivnosti na strani dolžnika. Tudi, če bi vzdržalo stališče sodišča, da je sodba kot taka podvržena odobritvi upravne enote, to ni stvar upnika, temveč dolžnika. Očita, da je sodišče smiselno ponovno vsebinsko odločalo o zahtevi upnika, o kateri je že bilo odločeno, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nastopila je situacija, da je dolžnik, ki je ravnal protipravno in bil tudi zato obsojen, v boljšem položaju kot upnik, saj je stališče sodišča razumeti kot, da upnik ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, za pridobitev katere ima pravni temelj v sodni odločbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik sicer izpodbija prvostopenjski sklep v celoti, vendar ker je z odločitvijo iz II. točke izreka sklepa uspel, saj je bil stroškovni zahtevek dolžnice zavrnjen, je drugostopenjsko sodišče preizkusilo sklep le v delu, v katerem upnik ni uspel, to je v odločitvi iz I. točke izreka.

5. V obravnavani zadevi upnik uveljavlja nedenarno terjatev na podlagi sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Lenartu P 52/2008 z dne 28. 11. 2008 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 126/2009 z dne 7. 4. 2009. Iz citiranega izvršilnega naslova izhaja obveznost dolžnice, da je za uresničenje predkupne pravice upnika dolžna upniku prodati nepremičnino parc. št,. 1 k.o. Zg. S. po ceni, kot je bila objavljena v javni ponudbi, to je 1,200.000,00 SIT (5.007,51 EUR) in upniku izročiti zemljiškoknjižno listino sposobno za vpis lastninske pravice na upnika z istočasno obveznostjo upnika, da dolžnici plača kupnino v znesku 1,200.000,00 SIT (5.007,51 EUR) ob podpisu zemljiškoknjižne listine.

6. Glede na citirano vsebino sodne odločbe je pritrditi pritožbi, da v izreku ni navodila o odobritvi sodne odločbe pri upravni enoti, temveč le obveznost dolžnice prodati nepremičnino in izročiti zemljiškoknjižno listino ter obveznost upnika izročiti kupnino. Prav tako je v celoti pritrditi pritožbi, da je izvršilno sodišče vezano na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in v njej ugotovljeno terjatev, kot tudi, da ni upravičeno (ponovno) presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova (načelo formalne legalitete).

7. Četudi izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa mora preizkusiti, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. člen ZIZ)(1) in v tem okviru, ali je podana predpostavka dopustnosti izvršbe.

8. Bistvena okoliščina v zadevi je, da je dolžnica zavezana k prodaji nepremičnine (in izstavitvi zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice na njej), ki predstavlja kmetijsko zemljišče. Za promet s kmetijskimi zemljišči veljajo kogentne zakonske določbe ZKZ in izvršilno sodišče jih je pri presoji predpostavk za dovolitev izvršbe kljub obstoju izvršilnega naslova dolžno upoštevati. Po 20. členu ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo, torej predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, izročiti pristojni upravni enoti. Upravna enota mora ponudbo objaviti na oglasni deski na enotnem državnem portali E-uprave. Vsakdo, ki želi kupiti na prodajo dano zemljišče, mora v 30 dneh od objave ponudbe na oglasni deski prodajalcu in upravni enoti poslati pisno izjavo s prejemom ponudbe. V 60 dneh od sprejetja roka za sprejem ponudbe pa mora pri upravni enoti vložiti zahtevo za odobritev sklenjenega pravnega posla (22. člen ZKZ). O odobritvi po 22. členu ZKZ odloča upravna enota v postopku odobritve, upoštevajoč zakonske predpostavke, v okviru katerih zakon določa predkupne upravičence in njihov vrstni red, če predkupno pravico uveljavlja več oseb (23. člen ZKZ).

9. Vrhovno sodišče RS je na občni seji 6. 4 .2012 sprejelo načelno pravno mnenje, da je pri prodaji kmetijskih zemljišč po določbah veljavnega ZKZ kupoprodajna pogodba sklenjena že takrat, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, vendar pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Zavzelo je stališče, da je v primeru, ko je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila (pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS, št. I/2012, str. 17).

10. Citirano mnenje je bilo sprejeto pred izdajo prvo in drugostopenjske sodne odločbe, na podlagi katere teče izvršba v tem postopku. Pred sprejetjem citiranega načelnega pravnega mnenja je sodna praksa kljub spremenjeni pravni ureditvi (Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKZ, Ur. l. RS, št. 36/2003) sledila pravnemu mnenju Vrhovnega sodišča RS iz leta 1984 (Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. 1/84),(2)po katerem pogodba s sprejemom ponudbe še ni sklenjena, predkupni upravičenec, pa ima v primeru, ko prodajalec z njim noče skleniti pogodbe, zahtevek za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zaradi razmejitve med zavezovalnimi in razpolagalnim pravnim poslom, ki jo uveljavil Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), pa se je vedno pogosteje zastavil dvom o pravilnosti stališča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku. Posledično temu je bilo dne 6. 4. 2012 sprejeto zgoraj citirano načelno pravno mnenje.

11. V sodni praksi(3) se je glede na sprejeto načelno pravno mnenje v letu 2012 uveljavilo stališče, da se zaradi pravne varnosti v primerih, ko je izdana sodna odločba pred sprejetjem načelnega pravnega mnenja, kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno prevladujoče stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za odobritev teče šele od pravnomočnosti sodbe. Za primer, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodna odločba, s katero je predkupni upravičenec iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je za veljavnost pravnega posla tako določena naknadna odobritev upravne enote, pri čemer rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodne odločbe. Za izvršitev predmetnega izvršilnega naslova je v skladu s kogentnimi predpisi potrebna odobritev pristojne upravne enote. Nasprotno pomeni obid odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto, kateri je pridržana pristojnost za odločanje o tem.

12.Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da upnik s priloženimi listinami nastopa tega pogoja ni izkazal. V posledici pravilne ugotovitve o neizkazanosti odložilnega pogoja iz izvršilnega naslova, je prvostopenjski zaključek o neutemeljenem predlogu za izvršbo pravilen.

13. Neutemeljen je očitek ponovnega vsebinskega odločanja o zahtevku upnika. Izvršilno sodišče je presojalo le, ali je izvršilni naslov, v katerem je bilo o zahtevku upnika odločeno, primeren. Na slednjo predpostavko je dolžno izvršilno sodišče paziti v okviru uradnega preizkusa izvršilnega naslova.

14. Uradni preizkus, ki ga je sodišče opravilo na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je pokazal, da izpodbijana odločitev tudi ni obremenjena z ostalimi kršitvami določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, prav tako je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Ker tudi razlogi, uveljavljani v pritožbi na podlagi obrazloženega niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ. V posledici neuspeha s pritožbo upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Prvi odstavek 21. člena ZIZ glasi: „Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upniki in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.“ Op. št. (2) : V pravnem mnenju je bilo zavzeto stališče: 1. da je ponudba po ZKZ zavezujoča, vendar pa pogodba še ni sklenjena s sprejemom ponudbe, 2. da ima zato predkupni upravičenec, s katerim prodajalec noče skleniti pogodbe, zahtevek za sklenitev pogodbe in za izstavitev zemljiškoknjižne listine ter 3. da predkupni upravičenec v primeru, ko je ponudnik odsvojil zemljišče drugemu, lahko zahteva razveljavitev te pogodbe in sklenitev pogodbe z njim.

Op. št. (3) : Odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 126/2011z dne 29. 3. 2012, X Ips 215/2012 z dne 6. 9. 2012, II Ips 643/2009 z dne 21. 2. 2013.