Jedro

Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica, izražena v denarni vrednosti.

Če revident ne zadosti zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Revidenta sta po odvetniku vložila revizijo zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe. Glede njene dovoljenosti uveljavljata razloge iz 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje v skupno obravnavanje združilo zadeve U 30/2007, U 1480/2007 in U 1481/2007 (1. točka izreka); v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 24. 11. 2006, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo prve tožeče stranke in na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo druge tožeče stranke (2. točka izreka); v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 1. 12. 2006, na enaki podlagi zavrnilo tožbo druge tožeče stranke in zavrglo tožbo prve tožeče stranke (3. točka izreka); ugodilo njuni tožbi zoper sklep tožene stranke z dne 12. 12. 2006, in izpodbijani sklep odpravilo (4. točka izreka), ter v zvezi 4. točko izreka toženi stranki naložilo povrnitev stroškov tožečih strank, v preostalem delu pa zavrnilo njun stroškovni zahtevek. Z odločbama z dne 24. 11. 2006 in z dne 1. 12. 2006, je tožena stranka zavrnila predloga revidentov za obnovo postopka, končanega z njeno delno odločbo z dne 31. 1. 2005, in dopolnilno odločbo z dne 18. 3. 2005. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.

6. Revidenta uveljavljata dovoljenost po navedeni določbi ZUS-1 in zatrjujeta, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta za vsakega znaša 287.171,50 EUR, kolikor znaša odškodnina v obliki obveznic SOD, priznana v denacionalizacijskem postopku.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica, izražena v denarni vrednosti (npr. X Ips 504/2009 z dne 16. 12. 2009, X Ips 396/2009 z dne 30. 10. 2009, X Ips 152/2008 z dne 14. 10. 2009, X Ips 142/2009 z dne 23. 4. 2009). V sklepih U-I-117/2009 in Up-501/2009 z dne 28. 1. 2010 je tudi Ustavno sodišče navedlo, da gre za izraz denarne vrednosti po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Obravnavani primer, v katerem teče spor o dovoljenosti obnove postopka, pa ni takšen. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 8. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

9. Revidenta navajata, da v reviziji uveljavljata vprašanje spoštovanja ustavnih procesnih pravic, katerih kršitev predstavlja pomembno pravno vprašanje. Uveljavljata tudi neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s splošnim sklicevanjem na vprašanje spoštovanja ustavnih procesnih pravic nista zadostila zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora namreč revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, če uveljavlja, da naj bi izpodbijana odločitev od nje odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Ker revidenta navedenega nista storila, niti reviziji nista priložila odločb sodišča prve stopnje, ki naj bi izkazovale zatrjevano neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, nista izkazala pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Ker revidenta nista izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.