Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep III Ip 2477/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:III.IP.2477.2015 Izvršilni oddelek

izvršba za izterjavo terjatve na izročitev denarnega zneska izvršba za izterjavo denarne terjatve ugovor zoper sklep o izvršbi odgovor upnika na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen odgovor na ugovor potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Višje sodišče v Ljubljani
19. avgust 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pojem „izročitev“ denarnega zneska je pojasnjen v izvršilnem naslovu, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom. V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v V. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III., in IV. točki izreka potrdi.

III. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi, ustavilo izvršbo in predlog zavrnilo, v delu, kjer je bila predlagana in dovoljena izvršba na nepremičnino parc. št. 687/0 k. o. X, ter v delu, kjer je bila dovoljena izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov v znesku 10.667,55 EUR od 19. 3. 2013 do 7. 3. 2014 (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog dolžnice za odlog izvršbe (III. točka izreka), odločilo, da dolžnica sama krije stroške ugovora (IV. točka izreka), naložilo pa ji je upniku v 8 dneh povrniti potrebne stroške za odgovor na ugovor v znesku 563,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožila, izpodbija pa odločitev v točkah II. do V. izreka sklepa. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev, vse s stroškovno posledico za upnika. Vztraja pri ugovornih trditvah glede vsebine izvršilnega naslova, ki naj bi se glasil na izročitev konkretno določenega denarja. Nasprotuje odločitvi, da se izvršba nadaljuje na dve nepremičnini, pri čemer trdi, da je formalno res še treba zapisati kupoprodajno pogodbo, vendar strogo gledano po zakonodaji že sama ponudba in sprejem le-te zavezuje in je posel dejansko sklenjen. Ker je to bilo pred izdajo sklepa o izvršbi, dolžnica ni več lastnica dveh nepremičnin. Odločitvi o stroških postopka (V. točka izreka) nasprotuje s trditvijo, da je dolžnica v pretežnem delu z ugovorom uspela, upnik pa je le pavšalno prerekal njene navedbe, ne da bi ponudil kakršnokoli novo informacijo ali karkoli novega. Njegova vloga ni takšne narave, da bi sodišče zanjo priznalo stroške, saj je vedno treba ocenjevati tudi prispevek le-teh h končni odločitvi. Nasprotuje tudi odločitvi o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, češ da ni nikakršne potrebe s hitenjem izvršilnega postopka. Dolžnica bi lahko ostala brez svojih nepremičnin, potem pa bo v reviziji ugodeno in bo podlaga odpadla. Upnik z odlogom ne bi utrpel nobene škode in dolžnici ni treba izkazovati nenadomestljive škode, ki ji grozi. Dolžnica je na nepremičnini izredno vezana, saj gre za njeno dediščino, in če bi ju izgubila, bi to zelo negativno vplivalo na njeno slabo zdravstveno stanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je iz razlogov, navedenih v 23., 24. in 25. točki obrazložitve sklepa, pravilno zavrnilo ugovor, v katerem je dolžnica uveljavljala neskladnost predloga z izvršilnim naslovom. Višje sodišče se na navedene obširne, razumljive in pravilne razloge sklicuje in jih zato ni treba ponavljati. Pripominja pa še, da je že v sodbi II Cp 1922/2013 z dne 8. 1. 2014, s katero je postala sodba Okrožnega sodišča v Krškem P 79/2008 z dne 25. 2. 2013 pravnomočna v dajatvenem delu (II. točka izreka), pojasnjen pojem „izročitev“ denarnega zneska, tako da oznaka dajatvenega tožbenega zahtevka ne dopušča dvoma, da tožnik zahteva, da mu toženka vrne (plača) njegova denarna sredstva, ki jih je položila na devizni hranilni knjižici, ki jih je odprla na svoje ime, na podlagi dogovora s tožnikom (prim. 9. točko obrazložitve sodbe višjega sodišča). V izvršilnem naslovu navedeno besedo „izroči“ bi bilo mogoče dobesedno (tako kot to razlaga dolžnica) razlagati le, če bi bil predmet izročitve v izvršilnem naslovu konkretno opredeljen, na primer s številkami na bankovcih, konkretnim opisom kovancev, starega denarja itd.. Razlaga, kot jo ponuja dolžnica, pa je v predmetni zadevi povsem neutemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tudi v delu, v katerem se nanaša na izvršbo na nepremičnini parc. št. 688/0 in 689/0 k. o. X. Pritožbeno stališče, da dolžnica ni več lastnica teh dveh nepremičnin, ker je bil posel že dejansko sklenjen, je pravno zmotno (49. člen Stvarnopravnega zakonika za prenos lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslov zahteva vpis v zemljiško knjigo), saj je bila v času izdaje sklepa o izvršbi dolžnica vpisana kot lastnica predmetnih nepremičnin, česar pritožnik ne zanika (zemljiškoknjižno stanje glede lastninske pravice na predmetnih nepremičninah je nespremenjeno tudi v času odločanja o ugovoru in tudi o pritožbi).

6. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Pravilna je ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da dolžnica ni izkazala pogojev za odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. Zgolj vložitev revizije, kar je sicer primer iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, za ugoditev predlogu za odlog ne zadošča, treba je tudi verjetno izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo dolžnik pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Pravno zmotno je stališče pritožnice, da nenadomestljive škode ni treba izkazati v primeru, če upnik z odlogom ne bi utrpel nikakršne škode. Izkaz na stopnji verjetnosti, da bi upniku nastala manjša škoda od tiste, ki bi nastala dolžniku, je poleg verjetnega izkaza, da bi dolžnik s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, dodatni pogoj, ki mora biti izpolnjen za odlog izvršbe na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ.

7. Glede na navedeno je pritožba v delu, v katerem se nanaša na II., III. in (posledično) IV. točko izreka sklepa, neutemeljena in višje sodišče v tem delu tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato v tem obsegu zavrnilo in sklep v II. do IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Utemeljena pa je pritožba zoper odločitev o upnikovih stroških odgovora na ugovor (V. točka izreka). Ne drži sicer pritožbena navedba, da je dolžnica z ugovorom v pretežnem delu uspela. V pretežnem delu je namreč uspeh v tem ugovornem postopku na strani upnika. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor pa je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.

9. Sodišče prve stopnje je potrebnost stroškov odgovora na ugovor utemeljilo s pavšalno navedbo, da bi sodišče v primeru, če upnik ne bi odgovoril, štelo, da so dolžničine ugovorne navedbe resnične, pri čemer se je sklicevalo na prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ. Navedena obrazložitev bi utemeljevala odločitev, če bi dolžnica v ugovoru navajala pravno relevantna dejstva (od katerih bi bila odvisna pravilna uporaba materialnega prava), upnik pa tem navedbam ne bi nasprotoval. Dolžnica v ugovoru ni navedla dejstev, ki bi lahko vplivala na odločitev, če upnik nanje ne bi odgovoril. 10. Ugovorni razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (višje sodišče pa pritožbene v tem sklepu) zavrnilo, so takšni, da je sodišče nanje dolžno paziti že po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe procesnih in materialnopravnih določb (pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, lastninska pravica na nepremičninah kot predmetu izvršbe, skladnost izvršilnega zahtevka z izvršilnim naslovom). V ugovoru zatrjevana dejstva in stališča s tem v zvezi so pravno nepomembna oziroma nepravilna.

11. Upnikov odgovor na ugovor zato ni bil potreben za odločitev in se sodišče vsebinsko nanj ni oprlo. Nepotrebnost se odraža tudi v sami njegovi (skopi) vsebini in je treba pritrditi dolžnici, da v ničemer ni pripomogel k odločitvi. Upnik je namreč v odgovoru v zvezi z ugovorom pristojnosti slovenskega sodišča navedel le, da ima dolžnica tu nepremičnine, premičnine in račune (trditev izhaja že iz predloga za izvršbo in je sodišče, razen glede premičnin, to preverilo že pred izdajo sklepa o izvršbi - četrti odstavek 40. člena in prvi odstavek 168. člena ZIZ). V zvezi z dolžničinimi trditvami, da ni lastnica nepremičnin, je upnik odgovoril, da je bila izvršba vložena 4 dni pred vpisom predznambe lastninske pravice na osebi, ki sta ožja sorodnika, seznanjena z dolgoletno pravdo, zaradi katere poteka izvršba. Navedba je povsem nerelevantna, sodišče pa obstoj lastninske pravice na nepremičninah preizkusi po uradni dolžnosti že pred izdajo sklepa o izvršbi (168. člen ZIZ). Pavšalno je še zatrjeval, da je terjatev zapadla in izvršljiva in da je dolžnica ni izpolnila, kar pa sploh ni bilo predmet ugovornega uveljavljanja.

12. Odgovora na ugovor s takšno vsebino tudi po mnenju višjega sodišča ni mogoče oceniti kot potrebnega, zaradi česar so nepotrebni tudi stroški, ki so bili v njem priglašeni. Višje sodišče je zato pritožbi zoper V. točko izreka sklepa ugodilo in sklep v tem delu spremenilo tako, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Višje sodišče je odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Uspela je namreč le glede odločitve o stroških ugovornega postopka, ne pa tudi glede odločitve o glavni stvari. Višina sodne takse za pritožbo in višina odvetniških stroškov zanjo nista odvisni od višine prisojenih izvršilnih stroškov ugovornega postopka, katerih utemeljenost se s pritožbo izpodbija poleg odločitve o glavni stvari. Sodna taksa za pritožbo je predpisana v določeni višini, odvetniški stroški pa se obračunavajo le od glavnice kot vrednosti spornega predmeta. Do povračila stroškov pritožbenega postopka bi bila dolžnica upravičena, če bi izpodbijala le to odločitev.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia