Jedro

V ponovljenem postopku je potrebno v obrazložitvi navesti tudi razloge za odločitev tistega dela izreka odločbe, ki se nanaša na obseg območja pridobivalnega prostora, v primeru če bi tožena stranka menila, da mora biti obseg manjši, kot je bil določen z odločbo iz leta 1980, pa je potrebno pred odločitvijo skladno z 9. členom ZUP dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za ta del odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se 3. točka izreka odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 0141-19/2006-DE-61 z dne 17. 9. 2014 odpravi ter se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pod točko 1. izreka rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen-apnenec na območju pridobivalnega prostora „Mali Medvejk“ prenesla iz gospodarske družbe A. d.d. - v stečaju na tožečo stranko. Pod točko 3. izreka je določila obseg območja pridobivalnega prostora, ki ga je natančno opredelila in pri tem navedla, da je sestavni del te odločbe tudi grafična priloga parcelnih številk s koordinatami točk, pod točko 4. izreka je navedla, da lahko začne tožeča stranka rudarsko pravico izvajati z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in pod točko 5 je navedla, da v postopku izdaje odločbe ni bilo posebnih stroškov.

V obrazložitvi odločbe navaja, kaj je tožeča stranka priložila k vlogi za prenos rudarske pravice ter da je tožena stranka preverila pogoje, ki jih je rudarski koncesijski akt, na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje na pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa. Nadalje navaja, da je bil zoper gospodarsko družbo A. d.d. začet stečajni postopek in da se po 51. členu Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) lahko rudarska pravica za izkoriščanje prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice za izkoriščanje- dolžnika prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje in izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka 51. člena ZRud-1. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila obseg pridobivalnega prostora kamnoloma Mali Medvejk in posledično temu rudarsko pravico napačno prenesla le v obsegu, določenim s poligonom točk 1 do 6. A. d.d. - v stečaju je z odločbo z dne 6. 8. 1980 pridobil dovoljenje za izkoriščanje apnenca A kategorije v kamnolomu agregatov Mali Medvejk. S citirano odločbo je bilo določeno odkopno polje rezerv kamnoloma znotraj območja s koordianatami ogljišč 1 do 6, za potrebe kamnoloma pa je bila odobrena velikost pridobivalnega prostora, ki je bilo omejeno s koordinatami ogljišč A-H. Odločitev tožene stranke, da se rudarska pravica prenese le na določenem odkopnem polju, ne pa na celotnem pridobivalnem območju, kot je bilo to določeno z rudarskim koncesijskim aktom, je napačna in tožeči stranki onemogoča opravljanje koncesije. Pridobivalni prostor je omejen s koordinatami oglišč A-H, ne pa s koordinatami oglišč 1-6, kot to napačno izhaja iz izpodbijane odločbe. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo v 3. točki spremeni tako, da rudarsko pravico prenese na parcelah in v obsegu, določenem s poligonom točk A-H, podrejeno pa, naj odločbo v tem delu odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je odločba oziroma dovoljenje za izkoriščanje iz leta 1980 izrecno dovolilo izkoriščanje apnenca rezerv A kategorije, v nadaljevanju pa je izrecno navedlo, da se odkopno polje rezerv A kategorije nahaja znotraj območja s koordinatami oglišč iz državne triangulacije ter nato v preglednici navedlo koordinate mnogokotnika točk od 1 do 6. V nadaljevanju je sicer navedeno, da se za potrebe kamnoloma določi velikost pridobivalnega prostora, ki je omejeno s koordinatami ogljišč od A-H, vendar gre pri tem za območje, ki vključuje tudi zaloge B in C 1 kategorije, torej območja, kjer je še možno izkoriščanje mineralne surovine, vendar na podlagi pridobitve novega dovoljenja za izkoriščanje. Nosilec rudarske pravice se je zavedal, da lahko izkorišča samo v območju mnogokotnika točk od 1-6, to namreč izhaja iz njegovega zaprosila za dovoljenje za izkoriščanje II. faze. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da ne glede na to, da je za nadaljnje izkoriščanje rezerv B in C 1 kategorije potrebno izpolniti določene pogoje, je velikost pridobivalnega prostora jasno določena. V obravnavanem primeru je rudarska pravica pridobljena za širše območje, kot to priznava tožena stranka, zaradi česar je tudi A. d.d. - v stečaju koncesijo pridobil na širšem območju. Pridobivalni prostor, na katerega se nanaša rudarska pravica, se skladno z določbo 5. člena koncesijske pogodbe nahaja na zemljišču, ki je določeno v dovoljenjih za izkoriščanje, ki sta tudi sestavni del pogodbe in je torej omejeno s koordinatami oglišč A-H. Rudarska pravica je bila na tožečo stranko prenesena v celoti, kar pomeni, da je tožeča stranka rudarsko pravico pridobila v nespremenjenem obsegu, kot jo je imel tudi A. d.d.- v stečaju. Rudarska pravica ne more biti omejena zgolj v obsegu odkopnega polja.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem upravnem sporu je sporen obseg območja pridobivalnega prostora. Tožeča stranka je v izpodbijani odločbi v izreku odločbe ta obseg natančno opredelila, v obrazložitvi odločbe pa je glede tega navedla le, da je tožena stranka preverila tudi pogoje, ki jih je rudarski koncesijski akt, na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje na pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da iz izreka odločbe Občine Sežana št. 351-47/77-3 z dne 6. 8. 1980 izhaja, da se za potrebe kamnoloma določi tudi velikost pridobivalnega prostora, ki je omejeno s koordinatami oglišč od A-H, res pa je tudi, da je v tej odločbi navedeno, da je nadaljnje izkoriščanje rezerv B in C 1 kategorije pogojeno z več pogoji, ki so v nadaljevanju izreka odločbe našteti. Iz izreka odločbe očitno izhaja, da je tožena stranka ocenila, da ti pogoji niso izpolnjeni, saj je območje omejila le z oglišči od 1-6, vendar pa v obrazložitvi odločbe nikjer ni pojasnjeno, iz katerih razlogov tožena stranka ni v celoti upoštevala območja, kot ga je določala odločba iz leta 1980. Tožena stranka šele v upravnem sporu pojasnjuje razloge za svojo odločitev, katerim tožeča stranka nasprotuje, vendar pa bi bilo potrebno očitno spornost območja razrešiti že v upravnem postopku.

Iz navedenega razloga izpodbijana odločba v tem delu ni dovolj obrazložena in se je zato ne da preizkusiti in je iz tega razloga sodišče odločbo v 3. točki izreka odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno odločanje na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V ponovljenem postopku je potrebno v obrazložitvi navesti tudi razloge za odločitev tistega dela izreka odločbe, ki se nanaša na obseg območja pridobivalnega prostora, v primeru če bi tožena stranka menila, da mora biti obseg manjši, kot je bil določen z odločbo iz leta 1980, pa je potrebno pred odločitvijo skladno z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za ta del odločitve. Ker je sodišče tožbi ugodilo iz procesnih razlogov, se do vseh navedb tožeče stranke ni opredeljevalo.

K točki II izreka: Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v takem primeru določa, da se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.