Jedro

V kolikor bi držala razlaga, za katero se zavzema pritožnica, ni videti potrebe po tem, da se v 2. alineji prvega odstavka 128. člena ZNPPol loči med oprostilno in zavrnilno ter obsodilno sodbo, saj bi bila sicer za vse navedene sodbe ureditev enaka, torej bi bila hramba profila DNK dopustna le do pravnomočnosti sodbe. Da stališče pritožnice ni pravilno, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi analize razlogov, ki so pripeljali do sprejetja določbe 2. alineje 128. člena ZNPPol v taki obliki kot velja danes.

Hramba profila DNK je v primeru njegove pridobitve v kazenski zadevi, v kateri je bil obtoženec pravnomočno obsojen, dopustna do zastaranja kazenskega pregona za to kaznivo dejanje, kot to izhaja iz 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, v kateri je zakonodajalec določil rok dopustne hrambe profila DNK po pravnomočni obsodilni sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog obtoženčeve zagovornice za izločitev dokazov, in sicer poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju: NFL) o preiskavi biološke sledi z dne 2. 11. 2020 in dodatnega poročila NFL o preiskavi biološke sledi z dne 23. 1. 2021. 2. Zoper sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno, da zahtevi za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Policija lahko zaradi opravljanja policijskih nalog upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zbira in obdeluje osebne podatke oseb, ki jih ima v postopku, oziroma jih obravnava (prvi odstavek 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije – v nadaljevanju: ZNPPol). Po 8. točki drugega odstavka 123. člena ZNPPol policija v zvezi s tem vodi in vzdržuje tudi evidenco preiskav DNK. Po 8. točki 125. člena ZNPPol evidenca DNK preiskav obsega kraj, čas, razlog odvzema vzorcev DNK, osebno ime osebe, ki je vzorec odvzela, in profil odvzetega vzorca DNK. Ti podatki se skladno z 2. alinejo prvega odstavka 128. člena ZNPPol lahko hranijo do ustavitve policijske preiskave ali do najdbe pogrešane osebe ali identifikacije neznanega trupla ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona.

5. Pritožnica zatrjuje, da kazenski pregon preneha in s tem tudi tek njegovega zastaranja s pravnomočnostjo sodbe ter se zavzema za tako razlago 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, da bi bila tudi v primeru obsodilne sodbe hramba profila DNK dopustna le do njene pravnomočnosti. Prav ima pritožnica, da je kazenski pregon zoper posameznika končan s pravnomočnostjo sodbe in da je s pravnomočnostjo sodbe končan tudi tek zastaranja kazenskega pregona.1 Ni pa se mogoče strinjati z njenim razumevanjem 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol. Zakonodajalec je v navedeni določbi uporabil besedno zvezo "do zastaranja kazenskega pregona" in ne morebiti "do prenehanja teka zastaranja kazenskega pregona". S pravnomočno sodbo namreč ne pride "do zastaranja kazenskega pregona" temveč le preneha njegov tek. S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona tako pri oprostilni in zavrnilni kot tudi pri obsodilni sodbi. V kolikor bi držala razlaga, za katero se zavzema pritožnica, torej ni videti potrebe po tem, da se v 2. alineji prvega odstavka 128. člena ZNPPol loči med oprostilno in zavrnilno ter obsodilno sodbo, saj bi bila sicer za vse navedene sodbe ureditev enaka, torej bi bila hramba profila DNK dopustna le do pravnomočnosti sodbe. Da stališče pritožnice ni pravilno, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi analize razlogov, ki so pripeljali do sprejetja določbe 2. alineje 128. člena ZNPPol v taki obliki kot velja danes. Zakonodajalec je pri njeni vsebini upošteval odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: US) U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, v kateri je US v zvezi z ureditvijo trajanja hrambe profila DNK v Zakonu o policiji2 presodilo, da je bila v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), ker je omogočala, da je policija hranila profil DNK v tekoči zbirki vse do zastaranja kazenskega pregona, torej tudi po tem, ko je bil zoper osumljenca postopek že pravnomočno ustavljen ali celo že izdana pravnomočna oprostilna sodba, s čimer je bila presežena nujnost posega v pravico iz prvega odstavka 38. člena Ustave (točka 32 obrazložitve).

6. Posledično sodišče druge stopnje pritožbenega stališča zagovornice ne sprejema in ugotavlja, da je hramba profila DNK v primeru njegove pridobitve v kazenski zadevi, v kateri je bil obtoženec pravnomočno obsojen, dopustna do zastaranja kazenskega pregona za to kaznivo dejanje, kot to izhaja iz 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, v kateri je zakonodajalec določil rok dopustne hrambe profila DNK po pravnomočni obsodilni sodbi.3

7. V obravnavani zadevi je bil profil DNK obtoženca pridobljen v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 37014/2015, v kateri je bil obtoženec s sodbo z dne 4. 3. 2016, pravnomočno 5. 5. 2016 (v nadaljevanju: sodba I K 37014/2015), obsojen za poskus kaznivega dejanja velike tatvine po 1. in 2. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in 34. členom KZ-1, storjenega 28. 9. 2015. Rok za zastaranje kazenskega pregona za to kaznivo dejanje je 10 let (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ-1), kar pomeni, da je hramba obtoženčevega profila DNK zakonita in je posledično pritožbeno zavzemanje za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi analize hranjenega profila DNK, neutemeljeno.

8. Pritožnica nadalje zatrjuje, da je pri časovni omejitvi hrambe profila DNK potrebno upoštevati tudi rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence ter pravico posameznika, da po izteku določenega roka velja za neobsojenega. V povezavi s tem pritožnica zatrjuje, da so zakonsko določeni roki hrambe profila DNK v nasprotju s 14. členom Ustave (načelo enakosti).4

9. V skladu s prvim odstavkom 82. člena KZ-1 se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice in posameznik velja za neobsojenega (prvi odstavek 82. člena KZ-1). Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku, od takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Roki za izbris so določeni v četrtem odstavku 82. člena KZ-1. V konkretnem primeru je bila obtožencu s sodbo I K 37014/2015 izrečena kazen eno leto in pet mesecev zapora, ki jo je prestal 28. 2. 2017. Takrat je začel teči petletni rok za zakonsko rehabilitacijo oziroma izbris sodbe (4. točka četrtega odstavka 82. člena KZ-1), a se ni iztekel, ker je obtoženec v tem času, in sicer 26. 12. 2017, storil novo kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za kar je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 15651/2018 z dne 17. 7. 2018, pravnomočno 7. 8. 2018, spoznan za krivega in mu je bila izrečena kazen eno leto in šest mesecev zapora, ki jo je prestal 10. 9. 2019. To pomeni, da je zakonsko določen petletni rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence pričel teči šele od 10. 9. 2019 dalje (tretji odstavek 82. člena KZ-1) in se bo iztekel, če obtoženec v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja, šele 10. 9. 2024. Rehabilitacija obtoženca torej ni izkazana, zato so pritožbene navedbe o vprašanju ustavne skladnosti zakonske ureditve, ki omogoča hrambo profilov DNK tudi po rehabilitaciji obsojenca, neutemeljene.

10. Po obrazloženem se pritožbeno sodišče strinja s prvostopenjskim sodiščem, da je bila hramba profila DNK obtoženca zakonita in ni zakonske podlage za izločitev predlaganih dokazov, saj niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb kazenskega postopka (drugi odstavek 18. člena Zakona o kazenskem postopku).

1 Odločba US Up-3871/07-26, U-I-80/09-26 z dne 1. 10. 2009, točka 21. 2 Predmet presoje je bila 1. alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji in 64. člen Zakona o policiji. V 1. alineji prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji je bilo določeno, da se podatki hranijo do ustavitve policijske preiskave oziroma zaključka varovanja, ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, če tega ni pa do zastaranja kazenskega pregona. 3 Navedeno izhaja tudi iz članka Primoža Križnarja z naslovom Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih, objavljenega v Pravni praksi z dne 22. 8. 2019, št. 30-31, str.13-15, ki ga pritožnica povzema, a ne v celoti, temveč le v delu, ki podpira njeno stališče. 4 Polemika o hrambi profila DNK po rehabilitaciji obsojenca in njena skladnost s 14. členom Ustave je izpostavljena v prej navedenem članku Primoža Križnarja.