Up-93/04

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 31. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1094/2003 z dne 26. 11. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 182/2000 z dne 27. 2. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je vložila tožbo zaradi razveljavitve pogodbe. S to pogodbo je toženki podarila nepremičnine, toženka pa se je zavezala plačevati vse davke in prispevke, povezane s temi nepremičninami, ter pritožnici nuditi preužitek na stanovanju. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, Višje sodišče pa je to sodbo potrdilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi obširno navaja, da sta sodišči zmotno presodili dokaze, zaradi česar naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Trdi, da je njen zahtevek za razveljavitev pogodbe utemeljen, ker toženka ni izpolnjevala svojih obveznosti iz pogodbe. Sodišči pa naj bi to dejstvo napačno ugotovili. Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave, ki jo utemeljuje s trditvijo, da sta jo sodišči "protiustavno osmešili, saj ji glede na izvedene dokaze nista dali pravice, ki ji kot bivši lastnici nepremičnine in preužitkarici ter človeku nasploh gre."

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica v ustavni pritožbi sicer navaja člena Ustave, ki naj bi bila kršena, vendar iz njenih navedb o neizpolnjevanju obveznosti iz pogodbe izhaja zgolj nasprotovanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Zato te trditve same po sebi ne zadostujejo za utemeljitev ustavne pritožbe. Kolikor pa pritožnica s temi navedbami očita, da je odločitev sodišč glede na izvedene dokaze očitno napačna (kar bi utegnilo pomeniti kršitev 22. člena Ustave), je ta očitek neutemeljen. Pritožnica namreč zgolj ponavlja očitke o napačni dokazni oceni, ki jih je uveljavljala že v pritožbi in do katerih se je sodišče druge stopnje opredelilo. Svojo odločitev je razumno obrazložilo in pritožnici pojasnilo, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo izpovedbi obeh pravdnih strank ter ugotovilo, da je toženka svoje obveznosti iz pogodbe izpolnjevala. Zgolj pritožničino nestrinjanje s takšno oceno izvedenih dokazov pa ne more pomeniti kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Prav tako pavšalne navedbe o tem, da je sodišče pritožnico "protiustavno osmešilo," ker kljub izvedenim dokazom ni ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku, ne morejo utemeljiti kršitve pravice iz 34. člena Ustave. Tudi te navedbe namreč po vsebini pomenijo zgolj nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić