Jedro

ZVEtL-1 v 43. členu določa merila, po katerih sodišče ugotavlja zemljišče, ki je postalo last lastnika stavbe po posebnih pravilih prvega odstavka prejšnjega člena. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča se upoštevajo zlasti prostorski akti in upravna dovoljenja, katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno, preteklo rabo zemljišča in merila ter pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Zakon pri tem ne daje prednosti enemu kriteriju pred drugimi, ampak jim mora ustrezno težo podeliti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo zahtevku predlagateljev in ugotovilo, da novo nastali parc. št. 187/94 in 187/38, obe k. o. X. predstavljata individualno pripadajoče zemljišče k stavbi O., z identifikacijsko številko 001, ter solastnino vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe, ki stoji na parc. št. 187/22, k. o. X. (I. točka izreka). Kar so zahtevali predlagatelji več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka) in po uradni dolžnosti pri prej navedenih parcelnih številkah v vrstnem redu zaznambe spora o določitvi pripadajočega zemljišča odredilo izvedbo sklepa v zemljiški knjigi (ID pravice/zaznambe 000 s časom začetka učinkovanja 2. 6. 2011) - III. točka izreka.

2. Zoper odločitev v I. točki izreka se pritožuje nasprotna udeleženka, ki v pravočasni pritožbi opozarja na nepravilnost in nezakonitost odločitve. Predlagatelji niso v zadostni meri zadostili trditvenemu bremenu za določitev pripadajočega zemljišča. Iz površin navedenih parcel izhaja, da ne moreta predstavljati pripadajočega zemljišča k stavbi, saj površina v obsegu, določena z izpodbijanim sklepom, ne predstavlja površine, brez katere stavba ne bi mogla funkcionirati. Pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča bi bilo treba upoštevati tudi pridobljene pravice tretjih oseb oz. nasprotne udeleženke, ki je lastnica in vzdrževalka javne površine ter etažne lastnike sosednjih stavb, ki jim ne gre odrekati dostopa in dovoza do svojih stavb/garaž. Nepremičnina s parc. št. 187/94, k. o. X posega v območje regulacijske linije O. Pritožnica opozarja, da je sodni izvedenec le pomočnik sodišča in ne tisti, ki določi obseg pripadajočega zemljišča. Naloga sodišča je v ocenitvi izvedenskega mnenja, nato pa ob upoštevanju celotnega uspeha postopka določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih je sodišče ob ogledu zemljišča zaključilo, da na njem ni sledov javne rabe. Zato niso podani razlogi o odločilnih dejstvih, obrazložitev pa je pomanjkljiva. Pri določanju pripadajočega zemljišča k stavbi je nujno treba upoštevati tudi javni interes.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrže oz. zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo pritrjujejo argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi (prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1). ZVEtL-1 v 43. členu določa merila, po katerih sodišče ugotavlja zemljišče, ki je postalo last lastnika stavbe po posebnih pravilih prvega odstavka prejšnjega člena. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča se upoštevajo zlasti prostorski akti in upravna dovoljenja, katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno, preteklo rabo zemljišča in merila ter pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Zakon pri tem ne daje prednosti enemu kriteriju pred drugimi, ampak jim mora ustrezno težo podeliti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.

6. Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča za obravnavano stavbo, zgrajeno pred 1. 1. 2003, pravilno izhajalo iz kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Obseg individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi O. je ugotavljalo na podlagi mnenja izvedenca urbanistične stroke, ogleda na kraju samem in ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke.

7. Nasprotna udeleženka zmotno meni, da predlagatelji niso v zadostni meri zadostili trditvenemu bremenu za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ravno nasprotno. Svoj predlog so gradili na več zemljiščih, ki naj bi predstavljala pripadajoče zemljišče k stavbi. Podali so več pripravljalnih vlog in razširitev predloga, v katerih so pojasnjevali svojo željo, da pripadajoče zemljišče predstavlja zaokroženo celoto. Sodišče prve stopnje je njihovemu predlogu ugodilo le deloma, saj je ugotovilo, da le novo nastali parceli št. 187/94 in 187/38, obe k. o. X. predstavljata individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi. Gre za zemljišče, ki je bilo ves čas v redni rabi etažnih lastnikov in predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, v manjšem delu pa zelenico, ki poteka tudi neposredno ob stavbi in je v tem delu nujna za funkcioniranje stavbe. Poleg tega gre za zemljišče, ki stavbo neposredno obkroža (31. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8. Pritožnica svojih zatrjevanj o pridobljenih pravicah in posegu v območje regulacijske linije O. ni z ničemer izkazala. Že na naroku je izvedenka nasprotni udeleženki pojasnila, da predlog predlagateljev vključuje celotno parc. št. 187/111, kar pomeni tudi pas ob cesti, ki sega preko regulacijske linije, medtem ko izvedenkin predlog ta pas iz predlaganega načina določitve individualnega pripadajočega zemljišča izključuje. Sodišče prve stopnje je sledilo izvedenkinemu predlogu in v končno odločitev ni vključilo celotne parc. št. 187/111, temveč le njen del, ki predstavlja parc. št. 187/38, k. o. X. Ta del pa ne posega v območje regulacijske linije O., kar je bilo tudi z izvedenkine strani večkrat pojasnjeno.

9. Sodišče je ustrezno ocenilo izvedenkino mnenje, v katerem je predlagala opredelitev pripadajočega zemljišča. Pri tem je izhajalo tudi iz pomanjkanja konkretnih urbanističnih podlag ter normativov in standardov, ki bi eksaktno določali obseg zemljišča za normalno redno rabo stavbe. Sodišče prve stopnje je situacijo preverilo tudi v naravi na kraju samem, nato pa je na podlagi meril iz 43. člena ZVEtL-1 pojasnilo vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Zato so neutemeljeni razlogi pritožbe, da se sklepa zaradi odsotnosti odločilnih dejstev in pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti.

10. Pritožbena zatrjevanja v zvezi s sledovi javne rabe ter neupoštevanjem javnega interesa so povsem posplošena. Zanju pritožba ne ponudi tehtnih argumentov. V 29. točki obrazložitve je sodišče jasno zapisalo, da ob ogledu zemljišča ni našlo nikakršnih sledov javne rabe, pripadajoče zemljišče, kot ga je izvedenka opredelila v svojem mnenju, pa tudi ne posega v javno dobro.

11. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.