Jedro

Toženec je s predlogom za postavitev izvedenca, za katerega pa potem ni založil predujma, povzročil razveljavitev sodbe. Sodišče bi dopustilo zlorabo procesnih pravic, če bi obresti od odškodnine za gmotno škodo, ki še ni bila odpravljena, priznalo le od izdaje zadnje sodbe dalje, potem ko tožnik zahtevka ni prilagodil cenam na dan izdaje zadnje prvostopne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku znesek 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, to je od dne 31.8.1992 dalje do plačila, ter mu povrniti pravdne stroškev znesku 19.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 31.8.1992 dalje do plačila in znesek 6.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.12.1993 dalje do plačila.

Toženec se je zoper sodbo pritožil in v pritožbi navedel, da je dokazno breme glede višine denarnega nadomestila za motorno žago na tožeči stranki. Zato je po njegovih besedah nerazumljivo, zakaj ga je sodišče prve stopnje pozvalo, da založi predujem za plačilo stroškov izvedenca. Nadalje pravi, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker vrednost žage ni realno ocenjena. Poleg tega bi se morala vrednost predmeta te pravde določiti na dan zadnje obravnave, kot je sedaj ustaljena praksa. Da z višino nekaj ni v redu, se vidi iz tega, da znaša 45.000,00 SIT z obrestmi vred več denarja kot danes stane povsem nova žaga. Tudi izreka o stroških se ne da preizkusiti.

Upoštevani niso niti stroški tožene stranke, ki je uspela s pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je bilo poudarjeno v sklepu pritožbenega sodišča z dne 8.4.1993, je sodišče prve stopnje že v postopku pred izdajo prve sodbe v tej zadevi imelo v dokaznem gradivu dovolj opore za svojo odločitev.

Glede na dokaze, s katerimi je takrat razpolagalo, je bil zahtevek utemeljen. Toženec je bil tisti, ki je v pritožbi trdil, da višina odškodnine ni pravilna. Za tako trditev je predlagal tudi dokaz - postavitev izvedenca. Glede na tak potek obravnavanja je torej prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je toženca pozvalo k založitvi predujma.

Tožnik je namreč svoje trditve dokazal z drugimi dokazi. Na tožencu je torej, da dokaže svoje nasprotne trditve. Ker tega ni dokazal - ne z izvedencem ne kako drugače, so njegove pritožbene trditve v zvezi z izvedencem brezpredmetne. Odločitev glede višine odškodnine je zato pravilna.

Ker škoda še ni bila odpravljena, je sicer res, da bi bilo treba odškodnino določiti na dan izdaje zadnje sodbe. Glede na splošno znana dejstva o tem, da so se od leta 1992 do izdaje izpodbijane sodbe zaradi inflacije cene povečale, to pomeni, da bi utegnila biti odškodnina višja kot 45.000,00 SIT. Ta pritožbena trditev gre torej v škodo toženca. Res je sicer, da je odločitev o tem, da od zneska 45.000,00 SIT tečejo obresti od izdaje prve sodbe, v materialnem pravu ni direktne opore, vendar pa je odločitev pravilna iz tehle razlogov: prva sodba je bila razveljavljena zaradi predlaganih novih dokazov. Kot se je izkazalo v nadaljevanju, so bili ti dokazi nepotrebni oziroma toženec ni dokazal svojih trditev, ker ni založil predujma. Ker tožnik zahtevka ni zvišal, bi sodišče dopustilo zlorabo toženčevih procesnih pravic, če bi tožniku obresti priznalo le od izdaje zadnje sodbe dalje - do ponovnega sojenja z enakim rezultatom je prišlo namreč zaradi toženčevega zavlačevanja - ni založil predujma za dokaz, ki ga je predlagal (prim. čl. 9 ZPP - Zakona o pravdnem postopku). Enak princip velja glede plačila pravdnih stroškov. Glede na povedano torej ni pomembno, ali znaša 45.000,00 SIT z obrestmi več kot stane nova žaga.

V čem izreka o stroških ni mogoče preizkusiti, pritožba ne pove, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu po uradni dolžnosti ni našlo nepravilnosti - upoštevaje tisto, kar je že zgoraj povedano. Uspeh v pritožbi pa ni pomemben, ampak je pomemben uspeh v pravdi (člen 154/1 ZPP).

Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.